Zbrane je uvodoma nagovorila Vlasta Krmelj, županja Občine Selnica ob Dravi, ki je poudarila pomen inovativnosti, sodelovanja in ustvarjanja spodbudnega okolja za razvoj novih idej v lokalnem in regionalnem prostoru.

Slavnostna govorca prireditve sta bila Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, in Albert Kekec, predsednik Štajerske gospodarske zbornice. Oba sta v svojih nagovorih izpostavila ključno vlogo inovacij pri krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, trajnostnem razvoju ter povezovanju znanja, podjetništva in novih tehnologij.

Komisija pod vodstvom mag. Vanje Jus je podelila štiri zlata, enajst srebrnih in enajst bronastih priznanj ter sedem priznanj za prebojne invencije. Vse štiri zlate inovacije so se uvrstile tudi v nacionalni izbor Gospodarske zbornice Slovenije.

Zlata priznanja

Ledinek Engineering: Visokozmogljiva linija za skobljanje in sortiranje

Impol 2000 d.d.: Integrirani sistem zagotavljanja varnosti aluminijevih izdelkov iz recikliranih surovin za kritične aplikacije

SYSTEMAIR D.O.O.: Menerga CO₂mpass

ALFA TEL d.o.o. (ReVino): ReVino

Srebrna priznanja

Eurel d.o.o.: Baterijski rezalnik hrane RS5

Pošta Slovenije: Digitalizacija kontaktnega centra z AI komunikacijsko platformo PIA

Valtis ogrevanje d.o.o.: Avtonomni kogeneracijski sistem ogrevanja na polena – VIVA S-TRONIC

ŠC Ptuj VSŠ: Pametni modularni model avtomatiziranega regalnega skladišča za simulacijo in optimizacijo logističnih procesov

Tehniški šolski center Maribor, Pomorsko-tehnička škola Dubrovnik: Integrirani učni sistem za pametno namakanje

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Laboratorij za separacijske procese in produktno tehniko: Patentiran proces selektivnega mehanskega frakcioniranja biomase industrijske konoplje za izboljšanje učinkovitosti valorizacije bioaktivnih komponent

Tiskarna Petrič d.o.o.: ONEPIECE- intergriran komunikacijski- distribuciski tiskarski produkt z intergriranim nanosom lepila v fazi tiska

Rene Kolednik: Modularni pršilni sestav za gojenje rastlin

Lumnia, Ksenija Arzenšek, s.p.: Personalizirane oblike 3D sveč

ddr. DAVORIN KRALJ: Električni nakupovalni voziček

ALBERT KOROŠEC, eAvio d.o.o., Tinaz Kaucuk Kimya San. Ve Tic. Ltd. Sti.: INTERACTIVE PLAYGROUND GAME PLATFORM – AI podprta platforma za učenje, inovativnost in družbeno interakcijo v javnem prostoru

Bronasta priznanja

INŠTITUT ZA PROMOCIJO VARSTVA OKOLJA: Individualni deževni vrtovi

Pošta Slovenije: Digitalni dvojček dostavne mreže za optimizacijo dostavnih točk Pošte Slovenije

Hortikulturno društvo Maribor: Vodeno doživetje: Po poteh užitnih dreves v mestni občini Maribor

Univerza Alma Mater Europaea: Inovacija inteligentnega študijskega okolja

F.A. MAIK d.o.o.: Co-packing rdeče

F.A. MAIK d.o.o.: Pametno sprinkler središče

Andrej Lunežnik s.p. APIHIŠKA: Modularni sistem za varno pridobivanje čebeljega strupa

eAvio, d.o.o., Kreal Inženiring, d.o.o.: Inovativna štoparica za športne parke

Jan Čeh: Pametna večnamenska robotska miza RoboTab

SIRIUS LABORATORY d.o.o., SIRIUS DYNAMIC d.o.o., Sirius Science, Europolice Federation, Internationa Police Organization, US PROFILING INSTITUTE: Model dinamičnega profiliranja osebnosti – Algoritem razumevanja človeškega uma

SMARTina, Tečaji in inštrukcije, Martina Komovec s.p.: SloveneBuddy – inovativna rešitev za integracijo tujcev skozi jezik in druženje

Prebojna invencija

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor: Odmor za stol: mini masaža za maxi učinek

Dušan GRABNAR: REROFIT model za ublažitev energetske revščine

SMARTina, Tečaji in inštrukcije, Martina Komovec s.p.: 24/7 Pingpong & igre – inteligentni samostojni sistem za rekreacijo in druženje

HOLO LIMITED d.o.o.: Hologramska interpretacija jaslic in božične zgodbe v Mozirskem gaju

Danijel Esih: Peleti za centralno kurjavo iz industrijske konoplje

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor: VODENO DOŽIVETJE: PO MARIBORSKIH POTEH HERMANA POTOČNIKA NOORDUNGA

Društvo Križemrok Mega tabor Tejo Drevenšek, Zavod Boštjan Čampa: Mega tabor

Inovacije kot motor razvoja regije

Poseben poudarek letošnjega dogodka je bila predstavitev humanoidnega robota, ki jo je izvedel Tadej Slapnik, strokovnjak za inovacije, digitalni prehod in umetno inteligenco.

Letošnji izbor inovacij ponovno dokazuje, da je Podravje regija z močnim inovacijskim potencialom. Poleg štirih zlatih priznanj je strokovna komisija nagradila še vrsto izjemnih rešitev s srebrnimi in bronastimi priznanji ter posebnimi priznanji za prebojne invencije.

Štajerska gospodarska zbornica z organizacijo izbora že vrsto let spodbuja razvoj inovacijske kulture in krepi povezovanje gospodarstva, izobraževalnih ustanov ter posameznikov. Zlati nagrajenci bodo zdaj svoje inovacije predstavili še na nacionalni ravni, kjer bodo zastopali podravsko regijo med najboljšimi slovenskimi inovacijami.

The post Podravska regija nagradila najboljše inovacije: štiri zlate inovacije v nacionalni izbor appeared first on Gospodarski izzivi.

Po ugotovitvah GZS je bila rast dobičkov skoncentrirana predvsem v dejavnostih, kjer poslujejo finančni holdingi, ter v energetiki, medtem ko večina gospodarstva posluje v zahtevnejših razmerah. Predelovalna dejavnost in trgovina sta skupaj ustvarili le manjši del skupnega povečanja dobička.

Poseben izziv predstavlja rast stroškov dela. V anketi, ki jo je GZS izvedla med 460 podjetji, je več kot polovica sodelujočih poročala o dvomestni rasti stroškov dela na zaposlenega v zadnjem letu. Dve tretjini podjetij ocenjujeta, da višji stroški že pomembno vplivajo na dobičkonosnost, likvidnost, naročila in delovna mesta.

Če se razmere ne bodo izboljšale, podjetja napovedujejo nadaljnje dvige cen, omejevanje investicij in zaposlovanja, del podjetij pa tudi odpuščanja. Hkrati se vse več podjetij odloča za pospešeno uvajanje digitalizacije in umetne inteligence.

Na GZS zato podpirajo ukrepe davčne razbremenitve dela in podjetij, predvidene v koalicijski pogodbi za obdobje 2026–2030. Po njihovem mnenju bi takšni ukrepi lahko spodbudili investicije, inovacije, razvoj kadrov ter dolgoročno okrepili konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

VIR: GZS

The post Visoki stroški dela vse bolj zavirajo razvoj podjetij appeared first on Gospodarski izzivi.

Gre za pomemben korak pri uresničevanju zavez iz Skupne izjave EU–ZDA iz avgusta 2025, ki prispeva k večji stabilnosti, predvidljivosti in krepitvi čezatlantskega gospodarskega sodelovanja.

Uredbi bosta v prihodnjih tednih predloženi v uradno sprejetje Evropskemu parlamentu in Svetu EU. Po sprejetju bo liberaliziran dostop do trga veljal do konca leta 2029, z možnostjo podaljšanja. Hkrati dokument vključuje tudi zaščitne mehanizme, ki EU omogočajo hitro ukrepanje v primeru motenj na trgu ali škodljivega povečanja uvoza iz ZDA.

Trgovinski in naložbeni odnosi med EU in ZDA sodijo med najpomembnejša gospodarska partnerstva na svetu. Leta 2025 je skupna trgovina z blagom in storitvami presegla 1,7 bilijona evrov, Atlantik pa vsak dan prečka za več kot 4,9 milijarde evrov blaga in storitev. Skupni obseg naložb podjetij iz EU in ZDA je leta 2024 dosegel 4,8 bilijona evrov.

Politični dogovor odpira tudi prostor za nadaljnje pogovore o dodatnem znižanju carinskih dajatev za izdelke iz EU na ameriškem trgu ter krepitev sodelovanja na področjih gospodarske varnosti, kritičnih mineralov in zmanjševanja presežnih zmogljivosti v jeklarski industriji.

Celotno sporočilo za javnost lahko preberete na spletni strani Evropske komisije.

VIR: GOV.SI

The post EU in ZDA korak bližje stabilnejšim trgovinskim odnosom: odprava carin na industrijski uvoz iz ZDA appeared first on Gospodarski izzivi.

Dvodnevni dogodek je zbral številne udeležence iz gospodarstva in javnega sektorja ter ponudil aktualne strokovne vsebine s področij delovnega prava, varnosti in zdravja pri delu ter zaposlovanja in razvoja zaposlenih.

Prvi konferenčni dan je bil posvečen aktualnim spremembam na delovnopravnem področju. Predavatelji so predstavili novosti v zakonodaji, vprašanja plačila za delo, aktualno sodno prakso ter praktične pristope k reševanju kadrovskih izzivov. Posebna pozornost je bila namenjena tudi vplivu umetne inteligence na delovna razmerja, organizacijo dela in prihodnost kadrovskega upravljanja.

Drugi dan konference je bil osredotočen na področje varnosti in zdravja pri delu, obvladovanje absentizma ter prihodnje trende na trgu dela. Udeleženci so prisluhnili predavanjem o poklicih prihodnosti, zaposlovanju tujcev, sodobnih pristopih k pridobivanju in ohranjanju kadrov ter digitalizaciji kadrovskih procesov. Predstavljeni so bili tudi primeri dobrih praks uporabe umetne inteligence in drugih inovativnih digitalnih rešitev v kadrovskih službah.

Konferenco so s svojimi strokovnimi prispevki obogatili priznani predstavniki akademske sfere, pravne stroke, javnih institucij in gospodarstva. S svojim znanjem in izkušnjami so udeležencem ponudili številne uporabne informacije, praktične usmeritve ter spodbudili kakovostno strokovno razpravo.

Pomemben del dogodka je predstavljalo tudi mreženje in izmenjava dobrih praks med udeleženci. V okviru spremljevalnega programa so obiskali podjetje Kovintrade d.d. Celje, konferenco pa zaključili v prijetnem vzdušju skupnega druženja in krepitve poslovnih povezav.

Uspešna izvedba konference je še enkrat potrdila pomen strokovnega izobraževanja, povezovanja ter izmenjave znanj in izkušenj na področju upravljanja človeških virov. Zahvaljujemo se vsem predavateljem, partnerjem, sponzorjem in udeležencem za njihov prispevek k uspešni izvedbi dogodka ter se veselimo prihodnjih srečanj.

The post Uspešno izvedena strokovna kadrovska konferenca v Laškem appeared first on Gospodarski izzivi.

Kako bi na kratko predstavili agencijo Freezbi?

Freezbi je celovita marketinška agencija, ustanovljena z jasnim ciljem: združiti strateško razmišljanje, kreativnost in merljive poslovne rezultate. Nastala je iz želje po drugačni agenciji – takšni, ki razume poslovno realnost naročnikov in zna marketing povezati s prodajo.

Delujemo v Sloveniji in širši Adriatic regiji, naročnikom pa nudimo podporo od strateškega načrtovanja do izvedbe kampanj, digitalnega oglaševanja, razvoja blagovnih znamk in prodajnega svetovanja. Naša posebnost je celovit pristop, kjer ne razmišljamo po kanalih, temveč po ciljih. Verjamemo, da marketing ni le komunikacija, temveč poslovno orodje za rast.

Prav tako smo ponosni, da smo člani CommUnity International – vodilnega združenja neodvisnih komunikacijskih in kreativnih agencij z vsega sveta, ki deluje v 29 državah in združuje 34 agencij ter več kot 1800 strokovnjakov. Članstvo nam omogoča povezovanje z globalno mrežo znanja, izkušenj in inovacij, kar pomembno krepi našo sposobnost zagotavljanja vrhunskih storitev naročnikom doma in v tujini. Za nas članstvo pomeni več kot prestiž; je priložnost za sodelovanje, izmenjavo idej in sinergijo z agencijami, ki delijo podobne vrednote in standarde kakovosti. S tem pridobivamo širši vpogled v trende na evropskem in svetovnem trgu, hkrati pa ohranjamo lokalno razumevanje in avtentičnost, ki sta ključna za učinkovito komunikacijo.

Nagrade, ki smo jih znotraj združenja prejeli, so potrditev, da naša dela dosegajo visoke mednarodne standarde in dokaz, da se slovenska kreativnost enakovredno umešča ob bok najboljšim v Evropi.

Katere storitve so danes za podjetja najbolj iskane?

Danes podjetja najpogosteje iščejo storitve, ki so neposredno povezane z rezultati. To so predvsem digitalno oglaševanje, performance marketing, upravljanje družbenih omrežij, razvoj spletnih rešitev ter strateško pozicioniranje blagovnih znamk.

Opazimo pa tudi pomemben trend: podjetja vse bolj potrebujejo povezovanje marketinga in prodaje. Zato smo v letu 2024 vzpostavili tudi oddelek prodaje in prodajnega svetovanja. Naročniki si namreč ne želijo zgolj lepih kampanj, temveč sistem, ki vodi do konkretnih poslovnih učinkov.

 S kakšnimi izzivi se podjetja najpogosteje obračajo na vas?

Najpogosteje gre za tri izzive: rast, prepoznavnost in struktura. Podjetja želijo povečati prodajo, vstopiti na nove trge ali okrepiti blagovno znamko. Hkrati pa pogosto ugotovijo, da njihova komunikacija ni dovolj jasna ali usklajena med kanali.

Katja Blažič je tudi svetovalka v okviru INFOPIKE

Velikokrat se srečamo tudi s situacijo, ko marketing v podjetju deluje razdrobljeno – brez jasne strategije, brez merjenja učinkov ali brez povezave s prodajo. Takrat prevzamemo vlogo partnerja, ki postavi temelje, usmeri aktivnosti in poveže vse elemente v enoten sistem.

Kako lahko učinkovita marketinška komunikacija vpliva na poslovanje podjetja?

Učinkovita komunikacija neposredno vpliva na prihodke, ugled in dolgoročno stabilnost podjetja. Marketing gradi zaupanje in zaupanje je valuta sodobnega poslovanja. Prava strategija pomaga podjetju jasno definirati svojo vrednost, nagovoriti pravo ciljno skupino in ustvariti razlikovalno prednost na trgu.

Ko je komunikacija konsistentna, strateška in podprta z analitiko, postane močno poslovno orodje, ki podpira rast in ne le kratkoročnih kampanj.

Katere napake podjetja najpogosteje delajo pri marketingu?

Največja napaka je, da marketing obravnavajo kot strošek in ne kot investicijo. Pogosto se začne z izvedbo brez jasne strategije ali pa se aktivnosti prekinjajo ob prvih nihanjih na trgu. Druga pogosta napaka je razdrobljenost; preveč različnih kanalov brez enotne zgodbe. Opažamo tudi, da se vrednost strokovnega marketinga še vedno podcenjuje. Marsikdo misli, da je komunikacija enostavna, dokler ne vidi, koliko znanja, izkušenj in analize je potrebne za resnično učinkovite rezultate.

Kaj svetujete malim in srednje velikim podjetjem z omejenim proračunom?

Ključno je, da začnejo pri strategiji. Omejen proračun ne pomeni omejenega potenciala, če so cilji jasno postavljeni. Svetujemo fokus – ena jasno definirana ciljna skupina, jasna ponudba in dosledna komunikacija. Bolje je izbrati en ali dva kanala in ju izvajati kakovostno, kot pa biti prisoten povsod brez učinka. Kontinuiteta in merjenje rezultatov sta pomembnejša od velikih, a enkratnih akcij.

Kako pomembna je danes digitalna prisotnost podjetja?

Digitalna prisotnost je danes osnovni standard poslovanja. Kupci podjetje najprej preverijo na spletu, še preden stopijo v stik. Profesionalna spletna stran, aktivna družbena omrežja in jasna vsebina niso več dodana vrednost, temveč pričakovanje. A digitalna prisotnost ni le “biti na spletu”. Gre za strateško upravljanje vsebin, podatkov in uporabniške izkušnje.

Katere vrste projektov najpogosteje izvajate?

Najpogosteje izvajamo celostne kampanje, digitalne projekte, razvoj spletnih mest, upravljanje družbenih omrežij ter organizacijo dogodkov, teh smo izvedli že več kot sto doma in v tujini. Posebej močni smo v projektih, kjer se prepletajo kreativnost, izvedba in poslovni cilj. Naši projekti segajo od retail kampanj do družbeno odgovornih iniciativ in mednarodnih sodelovanj.

Katere ključne nasvete bi dali članom ŠGZ na področju komuniciranja?

• Prvič – komunicirajte jasno in iskreno. Stranke ne kupujejo izdelkov, temveč zaupanje.
• Drugič – razmišljajte dolgoročno. Komunikacija ni enkratna kampanja, temveč proces grajenja odnosa.
• In tretjič – vlagajte v znanje. Svet se spreminja hitro, digitalni kanali, umetna inteligenca in potrošniške navade zahtevajo stalno prilagajanje.

Kakšna je vizija Freezbi za prihodnost?

Naša vizija je postati ena vodilnih regionalnih agencij v Adriatic regiji, z močnim strateškim in digitalnim jedrom. Želimo rasti skupaj z naročniki, nadgrajevati prodajno svetovanje ter ostati prostor, kjer kreativnost ni sama sebi namen, temveč vodi do konkretnih rezultatov.

Verjamemo, da je prava vrednost agencije v ljudeh, v zaupanju in v pogumu, da razmišljamo drugače, a vedno z jasnim ciljem.

The post Marketing kot poslovno orodje: od strategije do merljivih rezultatov appeared first on Gospodarski izzivi.

V zadnjih 30 dneh je zamude pri dobavah zaznalo približno 50 % podjetij, dodatna četrtina pa tudi delno ali popolno nedosegljivost surovin in polizdelkov. V ospredju so logistični izzivi – podaljšani dobavni roki iz Azije zaradi razmer v Hormuški ožini, omejitve tranzita prek Bližnjega vzhoda ter motnje v ladijskih in letalskih povezavah. Kriza tako po oceni podjetij ni več zgolj tveganje, temveč že realna omejitev poslovanja.

Najizrazitejši vpliv se kaže v stroških. Kar 86 % podjetij zaznava pritisk na cene energentov, 78 % na transportne storitve, več kot polovica pa tudi na petrokemične proizvode. Kot poudarja glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc:

»Zalivska kriza se je iz abstraktnega geopolitičnega tveganja spremenila v sistemski operativni in stroškovni šok. Podjetja se soočajo z realnimi motnjami v dobavnih verigah, obenem pa z izrazitim pritiskom na marže, saj višjih vhodnih stroškov v razmerah močne konkurence ne morejo prenesti v cene.«

Podražitve so v veliki meri že vključene v nabavne pogoje, podjetja pa jih zaradi konkurenčnih pritiskov večinoma ne morejo v celoti prenesti na kupce – dve tretjini jih stroške prenaša le delno. Posledično se pritisk neposredno odraža v nižjih maržah in slabši finančni vzdržnosti.

Odzivi podjetij so celoviti: od iskanja alternativnih dobaviteljev in prilagoditev cenikov do povečanja zalog in sprememb transportnih poti. Kljub temu skoraj polovica podjetij že odlaga razvojne investicije, kar nakazuje tudi možne dolgoročnejše posledice za rast in produktivnost.

V prihodnjih 6 do 12 mesecih podjetja kot ključna tveganja izpostavljajo nadaljnje stroškovne pritiske, izgubo konkurenčnosti, motnje v proizvodnji ter likvidnostne izzive. Ob tem od države pričakujejo predvsem hitrejšo regulativno razbremenitev in večjo predvidljivost poslovnega okolja.

Na potrebo po odločnem odzivu opozarja tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal:

»Slovenija mora čim prej dobiti operativno, stabilno in razvojno vlado, ki bo pripravila celovit sveženj ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.«

Na GZS ob tem predlagajo pripravo Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035 ter okrepitev podpore energetsko intenzivnim podjetjem, vključno z izvajanjem zakona ZSKREP in nadgradnjo obstoječih shem državnih pomoči v okviru novih evropskih pravil.

Analiza ankete je na povezavi.

The post Anketa GZS: Zalivska kriza se iz tveganja spreminja v realen šok za del slovenskega gospodarstva appeared first on Gospodarski izzivi.

Gre za enega izmed konkretnih ukrepov v okviru akcijskega načrta RESourceEU, predstavljenega decembra 2025, katerega cilj je okrepiti odpornost evropskih dobavnih verig in zagotoviti stabilno oskrbo z materiali, ključnimi za zeleni in digitalni prehod.

Skupno povpraševanje kot vzvod za večjo varnost

Nova platforma omogoča podjetjem, da združijo svoje potrebe po surovinah, kar povečuje njihovo pogajalsko moč na globalnem trgu. Obenem platforma povezuje evropska podjetja s preverjenimi ponudniki, kar naj bi prispevalo k večji zanesljivosti dobav.

Fokus je na tako imenovanih kritičnih surovinah – med njimi tudi redkih zemljah –, ki so nepogrešljive pri proizvodnji baterij, električnih vozil, obnovljivih virov energije ter naprednih digitalnih tehnologij.

Odziv na geopolitična tveganja

Pobuda prihaja v času, ko Evropska unija vse bolj poudarja potrebo po strateški avtonomiji na področju surovin. Dobavne verige so namreč močno geografsko koncentrirane, pri čemer ima pomembno vlogo predvsem Kitajska kot eden ključnih globalnih dobaviteljev.

Z združevanjem povpraševanja želi EU zmanjšati izpostavljenost tveganjem, povezanih z geopolitičnimi napetostmi, ter podjetjem zagotoviti stabilnejše in predvidljivejše pogoje poslovanja.

ResourceEU_Factsheet

Priložnost za podjetja – rok do konca aprila

Evropska komisija trenutno zbira interes podjetij za sodelovanje na platformi. Rok za prijavo je do konca aprila, kar pomeni, da imajo podjetja omejen čas za vključitev v prvi krog povezovanja.

Za številna evropska podjetja, zlasti v industriji in naprednih tehnologijah, platforma predstavlja priložnost za boljši dostop do strateških surovin ter večjo varnost pri načrtovanju proizvodnje.

Del širše industrijske strategije EU

Platforma ni samostojen ukrep, temveč del širše evropske strategije za krepitev odpornosti gospodarstva. Ta vključuje diverzifikacijo dobavnih virov, spodbujanje recikliranja ter več vlaganj v raziskave in razvoj alternativnih materialov.

S tem Evropska unija postopno gradi bolj neodvisen in odporen industrijski ekosistem, ki bo lažje kljuboval prihodnjim globalnim šokom.

The post Do konca aprila čas za prijavo v EU platformo za kritične surovine appeared first on Gospodarski izzivi.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je pojasnila, da se je od začetka konflikta strošek uvoza fosilnih goriv v EU povečal za več kot 22 milijard evrov. Ob tem je opozorila, da se motnje v dobavi energentov ne bodo odpravile takoj, tudi če bi se razmere na Bližnjem vzhodu umirile.

Več manevrskega prostora za države članice

Evropska komisija je državam članicam že posredovala osnutek predloga, s katerim začenja posvetovanje o uvedbi prožnejšega, začasnega okvira državnih pomoči. Ta bi omogočil ciljno podporo najbolj prizadetim sektorjem, kot so kmetijstvo, ribištvo in cestni transport.

Predlog med drugim predvideva:

• možnost delnega pokrivanja povišanih stroškov goriva in gnojil glede na ravni pred začetkom konflikta,
• uvedbo poenostavljenih oblik pomoči z omejenimi zneski na podjetje,
• zvišanje intenzivnosti pomoči za stroške električne energije v energetsko intenzivnih panogah.

Ukrepi morajo biti hitri in ciljno usmerjeni

Kot poudarja von der Leyen, morajo biti nacionalni ukrepi za blaženje posledic visokih cen energije hitri, začasni in usmerjeni predvsem v najbolj izpostavljene dele gospodarstva.

Evropska komisija bo že prihodnji teden predstavila širši paket kratkoročnih ukrepov, ki bodo med drugim namenjeni boljšemu usklajevanju med državami članicami. To vključuje skupno naročanje energentov, učinkovitejše upravljanje zalog plina ter usklajeno sproščanje naftnih rezerv.

V pripravi tudi dolgoročnejše rešitve

Poleg takojšnjih odzivov Bruselj napoveduje tudi strukturne ukrepe. Med njimi so:

• predlogi za znižanje dajatev na električno energijo,
• reforma sistema trgovanja z emisijami (ETS),
• okrepljene investicije v energetsko infrastrukturo, kot so omrežja, skladišča in baterijski sistemi.

Komisija želi dodatno spodbuditi tudi vključevanje zasebnega kapitala, zato načrtuje investicijsko konferenco za podporo naložbam v energetski sektor.

Energetska varnost v ospredju evropske politike

Aktualna kriza ponovno odpira vprašanja energetske varnosti in odpornosti evropskega gospodarstva. V tem kontekstu je von der Leyen poudarila tudi pomen nemotene plovbe skozi strateške transportne poti ter spoštovanja mednarodnega prava.

Predlagani ukrepi bodo v prihodnjih dneh predmet razprave med državami članicami, dokončne odločitve pa se pričakujejo še v tem mesecu.

The post EU zaradi energetske krize napoveduje prožnejša pravila državnih pomoči appeared first on Gospodarski izzivi.

Na Gospodarska zbornica Slovenije poudarjajo, da so poleg takojšnjih protikriznih ukrepov – predvsem na področju energentov – nujni tudi sistemski premiki. Ti vključujejo razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir, stabilnejše davčno okolje ter izboljšanje pogojev za poslovanje in zaposlovanje.

Stabilno okolje kot temelj razvoja

Predsednik Gospodarska zbornica Slovenije Tibor Šimonka izpostavlja, da Slovenija potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado, ki bo odločitve sprejemala premišljeno in v dialogu z gospodarstvom. Po njegovih besedah je ključno ustvariti okolje, kjer spremembe niso nenadne, temveč strateško usmerjene in dolgoročno vzdržne.

Ključna naloga: razvojni načrt do 2035

Poseben poudarek gospodarstvo namenja pripravi dolgoročne razvojne strategije. Generalna direktorica Gospodarska zbornica Slovenije Vesna Nahtigal opozarja, da je obstoječi razvojni model Slovenije dosegel svoje meje.

Zato predlagajo, da vlada že v prvem letu mandata pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki bi temeljil na programu Made in Slovenia 2035. Ta naj opredeli ključne razvojne panoge, prednostna področja vlaganj ter konkretne ukrepe na področju znanja, inovacij, tehnologij in investicij.

Takšen načrt bi predstavljal dolgoročen okvir za vse prihodnje vlade ter podjetjem zagotovil večjo stabilnost in predvidljivost poslovnega okolja.

Prvih šest mesecev: razbremenitev in kadri

Med kratkoročnimi ukrepi, ki jih gospodarstvo pričakuje v prvih šestih mesecih mandata, izstopajo:

• prvi koraki k bolj konkurenčnemu davčnemu okolju,
• postopno znižanje davčnih obremenitev podjetij,
• zmanjšanje stroškov absentizma (tudi s skrajšanjem obdobja kritja bolniških odsotnosti),
• učinkovitejši postopki za zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev.

Podjetja namreč vse bolj občutijo pomanjkanje kadrov, zato so hitrejši in bolj predvidljivi postopki zaposlovanja ključni za nadaljnji razvoj.

V dveh letih: globlji sistemski premiki

Srednjeročno gospodarstvo pričakuje celovitejšo davčno reformo ter pomembne izboljšave poslovnega okolja, med drugim:

• uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke,
• poenostavitev davčnih olajšav,
• večjo konkurenčnost obdavčitve podjetij,
• pospešitev in digitalizacijo postopkov umeščanja v prostor,
• učinkovitejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam.

Pomemben poudarek je tudi na večji predvidljivosti stroškov dela ter primerljivosti pogojev poslovanja z drugimi državami EU.

Poziv k hitremu ukrepanju

Gospodarstvo politične odločevalce poziva k čimprejšnji sestavi vlade in takojšnjemu začetku izvajanja ukrepov. Kratkoročni ukrepi so nujni za hitro izboljšanje konkurenčnosti, srednjeročni pa za stabilen in trajnosten razvoj.

Predlogi ukrepov so bili že posredovani vsem parlamentarnim strankam. Zdaj gospodarstvo pričakuje predvsem jasno politično voljo in učinkovito izvedbo.

The post GZS: “Slovenija potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado” appeared first on Gospodarski izzivi.

The post Mariborska občina napoveduje posvetovalni referendum o sežigalnici odpadkov appeared first on Gospodarski izzivi.