Gre za enega izmed konkretnih ukrepov v okviru akcijskega načrta RESourceEU, predstavljenega decembra 2025, katerega cilj je okrepiti odpornost evropskih dobavnih verig in zagotoviti stabilno oskrbo z materiali, ključnimi za zeleni in digitalni prehod.

Skupno povpraševanje kot vzvod za večjo varnost

Nova platforma omogoča podjetjem, da združijo svoje potrebe po surovinah, kar povečuje njihovo pogajalsko moč na globalnem trgu. Obenem platforma povezuje evropska podjetja s preverjenimi ponudniki, kar naj bi prispevalo k večji zanesljivosti dobav.

Fokus je na tako imenovanih kritičnih surovinah – med njimi tudi redkih zemljah –, ki so nepogrešljive pri proizvodnji baterij, električnih vozil, obnovljivih virov energije ter naprednih digitalnih tehnologij.

Odziv na geopolitična tveganja

Pobuda prihaja v času, ko Evropska unija vse bolj poudarja potrebo po strateški avtonomiji na področju surovin. Dobavne verige so namreč močno geografsko koncentrirane, pri čemer ima pomembno vlogo predvsem Kitajska kot eden ključnih globalnih dobaviteljev.

Z združevanjem povpraševanja želi EU zmanjšati izpostavljenost tveganjem, povezanih z geopolitičnimi napetostmi, ter podjetjem zagotoviti stabilnejše in predvidljivejše pogoje poslovanja.

ResourceEU_Factsheet

Priložnost za podjetja – rok do konca aprila

Evropska komisija trenutno zbira interes podjetij za sodelovanje na platformi. Rok za prijavo je do konca aprila, kar pomeni, da imajo podjetja omejen čas za vključitev v prvi krog povezovanja.

Za številna evropska podjetja, zlasti v industriji in naprednih tehnologijah, platforma predstavlja priložnost za boljši dostop do strateških surovin ter večjo varnost pri načrtovanju proizvodnje.

Del širše industrijske strategije EU

Platforma ni samostojen ukrep, temveč del širše evropske strategije za krepitev odpornosti gospodarstva. Ta vključuje diverzifikacijo dobavnih virov, spodbujanje recikliranja ter več vlaganj v raziskave in razvoj alternativnih materialov.

S tem Evropska unija postopno gradi bolj neodvisen in odporen industrijski ekosistem, ki bo lažje kljuboval prihodnjim globalnim šokom.

The post Do konca aprila čas za prijavo v EU platformo za kritične surovine appeared first on Gospodarski izzivi.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je pojasnila, da se je od začetka konflikta strošek uvoza fosilnih goriv v EU povečal za več kot 22 milijard evrov. Ob tem je opozorila, da se motnje v dobavi energentov ne bodo odpravile takoj, tudi če bi se razmere na Bližnjem vzhodu umirile.

Več manevrskega prostora za države članice

Evropska komisija je državam članicam že posredovala osnutek predloga, s katerim začenja posvetovanje o uvedbi prožnejšega, začasnega okvira državnih pomoči. Ta bi omogočil ciljno podporo najbolj prizadetim sektorjem, kot so kmetijstvo, ribištvo in cestni transport.

Predlog med drugim predvideva:

• možnost delnega pokrivanja povišanih stroškov goriva in gnojil glede na ravni pred začetkom konflikta,
• uvedbo poenostavljenih oblik pomoči z omejenimi zneski na podjetje,
• zvišanje intenzivnosti pomoči za stroške električne energije v energetsko intenzivnih panogah.

Ukrepi morajo biti hitri in ciljno usmerjeni

Kot poudarja von der Leyen, morajo biti nacionalni ukrepi za blaženje posledic visokih cen energije hitri, začasni in usmerjeni predvsem v najbolj izpostavljene dele gospodarstva.

Evropska komisija bo že prihodnji teden predstavila širši paket kratkoročnih ukrepov, ki bodo med drugim namenjeni boljšemu usklajevanju med državami članicami. To vključuje skupno naročanje energentov, učinkovitejše upravljanje zalog plina ter usklajeno sproščanje naftnih rezerv.

V pripravi tudi dolgoročnejše rešitve

Poleg takojšnjih odzivov Bruselj napoveduje tudi strukturne ukrepe. Med njimi so:

• predlogi za znižanje dajatev na električno energijo,
• reforma sistema trgovanja z emisijami (ETS),
• okrepljene investicije v energetsko infrastrukturo, kot so omrežja, skladišča in baterijski sistemi.

Komisija želi dodatno spodbuditi tudi vključevanje zasebnega kapitala, zato načrtuje investicijsko konferenco za podporo naložbam v energetski sektor.

Energetska varnost v ospredju evropske politike

Aktualna kriza ponovno odpira vprašanja energetske varnosti in odpornosti evropskega gospodarstva. V tem kontekstu je von der Leyen poudarila tudi pomen nemotene plovbe skozi strateške transportne poti ter spoštovanja mednarodnega prava.

Predlagani ukrepi bodo v prihodnjih dneh predmet razprave med državami članicami, dokončne odločitve pa se pričakujejo še v tem mesecu.

The post EU zaradi energetske krize napoveduje prožnejša pravila državnih pomoči appeared first on Gospodarski izzivi.

Na Gospodarska zbornica Slovenije poudarjajo, da so poleg takojšnjih protikriznih ukrepov – predvsem na področju energentov – nujni tudi sistemski premiki. Ti vključujejo razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir, stabilnejše davčno okolje ter izboljšanje pogojev za poslovanje in zaposlovanje.

Stabilno okolje kot temelj razvoja

Predsednik Gospodarska zbornica Slovenije Tibor Šimonka izpostavlja, da Slovenija potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado, ki bo odločitve sprejemala premišljeno in v dialogu z gospodarstvom. Po njegovih besedah je ključno ustvariti okolje, kjer spremembe niso nenadne, temveč strateško usmerjene in dolgoročno vzdržne.

Ključna naloga: razvojni načrt do 2035

Poseben poudarek gospodarstvo namenja pripravi dolgoročne razvojne strategije. Generalna direktorica Gospodarska zbornica Slovenije Vesna Nahtigal opozarja, da je obstoječi razvojni model Slovenije dosegel svoje meje.

Zato predlagajo, da vlada že v prvem letu mandata pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki bi temeljil na programu Made in Slovenia 2035. Ta naj opredeli ključne razvojne panoge, prednostna področja vlaganj ter konkretne ukrepe na področju znanja, inovacij, tehnologij in investicij.

Takšen načrt bi predstavljal dolgoročen okvir za vse prihodnje vlade ter podjetjem zagotovil večjo stabilnost in predvidljivost poslovnega okolja.

Prvih šest mesecev: razbremenitev in kadri

Med kratkoročnimi ukrepi, ki jih gospodarstvo pričakuje v prvih šestih mesecih mandata, izstopajo:

• prvi koraki k bolj konkurenčnemu davčnemu okolju,
• postopno znižanje davčnih obremenitev podjetij,
• zmanjšanje stroškov absentizma (tudi s skrajšanjem obdobja kritja bolniških odsotnosti),
• učinkovitejši postopki za zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev.

Podjetja namreč vse bolj občutijo pomanjkanje kadrov, zato so hitrejši in bolj predvidljivi postopki zaposlovanja ključni za nadaljnji razvoj.

V dveh letih: globlji sistemski premiki

Srednjeročno gospodarstvo pričakuje celovitejšo davčno reformo ter pomembne izboljšave poslovnega okolja, med drugim:

• uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke,
• poenostavitev davčnih olajšav,
• večjo konkurenčnost obdavčitve podjetij,
• pospešitev in digitalizacijo postopkov umeščanja v prostor,
• učinkovitejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam.

Pomemben poudarek je tudi na večji predvidljivosti stroškov dela ter primerljivosti pogojev poslovanja z drugimi državami EU.

Poziv k hitremu ukrepanju

Gospodarstvo politične odločevalce poziva k čimprejšnji sestavi vlade in takojšnjemu začetku izvajanja ukrepov. Kratkoročni ukrepi so nujni za hitro izboljšanje konkurenčnosti, srednjeročni pa za stabilen in trajnosten razvoj.

Predlogi ukrepov so bili že posredovani vsem parlamentarnim strankam. Zdaj gospodarstvo pričakuje predvsem jasno politično voljo in učinkovito izvedbo.

The post GZS: “Slovenija potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado” appeared first on Gospodarski izzivi.

The post Mariborska občina napoveduje posvetovalni referendum o sežigalnici odpadkov appeared first on Gospodarski izzivi.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da se mora država pripraviti preventivno – tudi na najhujše scenarije. Ob tem je zagotovil, da je Slovenija danes bistveno bolje pripravljena kot v času energetske krize leta 2022, predvsem na področju oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom.

Gospodarstvo: ukrepi morajo priti pravočasno

Generalna direktorica Gospodarska zbornica Slovenije Vesna Nahtigal je opozorila, da je ključno ukrepati še pred morebitno eskalacijo razmer. Po njenem mnenju mora država sprejeti celovit nabor ukrepov, ki bodo zajeli tako velika kot mala in srednje velika podjetja.

Med predlaganimi ukrepi gospodarstva izstopajo:

• znižanje obdavčitve energentov,
• nižji prispevki na električno energijo za energetsko intenzivna podjetja,
• kapica na ceno elektrike,
• znižanje omrežnine,
• ter zagotavljanje stabilnih dobav in zadostnih zalog.

Gospodarstvo ob tem pričakuje tudi hitrejše postopke na ravni Evropske unije, zlasti pri odobritvah državnih pomoči.

Cene že rastejo, tveganje je predvsem cenovno

Glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarska zbornica Slovenije Bojan Ivanc opozarja, da trenutna kriza ni primarno kriza dobave, temveč cenovno tveganje. Slovenija sicer večino energentov uvaža, vendar so tokovi iz Perzijskega zaliva večinoma usmerjeni proti Aziji.

Kljub temu posledice čutimo:

• višje cene energentov,
• dražji transport,
• zamude v dobavnih verigah,
• ter povečani stroški zavarovanj.

Energetski šok bo po ocenah prizadel skoraj vse dejavnosti – od industrije do storitev – predvsem prek višjih stroškov in potencialno tudi zmanjšanega povpraševanja.

Rast cen elektrike že nad 30 odstotkov

Predsednik Energetske zbornice Slovenije Aleksander Mervar je izpostavil, da so se terminske cene električne energije za leto 2026 zvišale za 36 do 38 odstotkov. To dodatno potrjuje, da se pritisk na stroške gospodarstva že krepi.

Ob tem opozarja, da nekateri predlagani ukrepi – denimo zniževanje omrežnine – niso brez posledic, saj lahko vplivajo na razvoj in stabilnost elektroenergetskega sistema.

Vlada: priprava ukrepov že ta teden

Minister Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča za ukrepe obravnavala že v kratkem. Ukrepi naj bi zajeli tako gospodarstvo kot gospodinjstva, pri čemer naj bi bili za večja podjetja oblikovani ciljani mehanizmi.

Slovenija po njegovih besedah ostaja aktivna tudi na ravni EU, kjer potekajo usklajevanja glede morebitnih skupnih ukrepov – od sproščanja rezerv do varčevalnih mehanizmov.

G7: pripravljenost na ukrepanje, a brez konkretnih potez

Dogajanje v Sloveniji se umešča v širši mednarodni kontekst. Ministri držav skupine G7 napovedujejo pripravljenost na ukrepanje za stabilizacijo energetskih trgov, vendar ob tem poudarjajo tudi pomen usklajenega delovanja.

Kot poročajo Reuters, Bloomberg in Associated Press, gre za usklajen odziv najrazvitejših gospodarstev na povečano negotovost, ki vpliva tako na cene energentov kot na širšo makroekonomsko stabilnost.

Analitiki opozarjajo, da se tveganja ne odražajo zgolj v trenutnih cenah, temveč tudi v povečani volatilnosti in negotovosti, ki otežujeta načrtovanje poslovanja podjetij. To je še posebej občutno v energetsko intenzivnih panogah, kjer stroški energentov predstavljajo pomemben del proizvodnih stroškov.

The post Energetska negotovost se stopnjuje: gospodarstvo zahteva ukrepe, vlada napoveduje pripravljenost appeared first on Gospodarski izzivi.

Ob tem velja posebej izpostaviti delo družbe Elektro Maribor, ki je s svojo odzivnostjo, strokovnostjo in predanostjo na terenu pomembno prispevala k hitri odpravi motenj.

Ob zadnjem močnem vetru je bilo brez električne energije več kot 21.500 odjemalcev, vendar so interventne ekipe v kratkem času uspele bistveno zmanjšati obseg izpadov. Na terenu so bile aktivirane vse razpoložljive skupine, ki so tudi v izjemno zahtevnih razmerah – ponekod zaradi vetra in snega celo težko dostopnih – neprekinjeno odpravljale okvare.

Prav zaradi njihovega angažiranega dela je lahko gospodarstvo na prizadetih območjih poslovalo bistveno bolj nemoteno, kot bi sicer lahko. V razmerah, ko vsaka ura brez električne energije pomeni neposredno škodo, takšna učinkovitost predstavlja pomembno podporo podjetjem in celotni regiji.

Takšni odzivi potrjujejo pomen zanesljivih infrastrukturnih sistemov ter ljudi, ki stojijo za njimi – njihovo znanje, organiziranost in pripravljenost na hitro ukrepanje.

The post Elektro Maribor z učinkovitim odzivom omejil posledice vremenskih motenj appeared first on Gospodarski izzivi.

Seljak je ob zaključku mandata izpostavil prizadevanja za dvig ambicij, krepitev sodelovanja in gradnjo kredibilnosti združenja. Ob tem je poudaril pomen nadaljnjega utrjevanja teh temeljev v prihodnjem obdobju.

Lukić, univerzitetni diplomirani ekonomist in dolgoletni član upravnega odbora združenja, je predstavil program z naslovom Razvoju dajemo krila. Ta predvideva nadaljnjo krepitev združenja kot nacionalne platforme za spodbujanje profesionalnega vodenja ter rasti srednje velikih podjetij.

Med ključnimi poudarki programa je razvoj in profesionalizacija menedžmenta v malih in srednje velikih podjetjih, ki zaposlujejo več kot 65 odstotkov aktivnega prebivalstva. Pri tem izpostavlja predvsem prehod iz družinskega v profesionalno vodenje, ločevanje lastniških in izvršnih funkcij ter krepitev vodstvenih kompetenc lastnikov.

Občni zbor je poleg predsednika imenoval tudi nov upravni odbor. V njem so Benedikt Ceglar, Borut Čeh, Tomislav Čizmić, Nada Drobne Popović, Žiga Hieng, Vanja Hrovat, Aljoša Krdžić, Andrej Lasič, Medeja Lončar, Jure Mikuž, Matej Meža, Aleša Mižigoj, Tomaž Orešič, Melanie Seier Larsen, Miha Senčar, Tone Stanovnik, Tanja Subotić Levanič, Janez Škrabec, Žiga Vavpotič in Aleksander Zalaznik.

The post Marko Lukić novi predsednik Združenja Manager appeared first on Gospodarski izzivi.

Predvideno je pridobivanje lastniških deležev med 25 in 50 odstotki osnovnega kapitala in glasovalnih pravic posamezne družbe. Izjemoma je mogoč tudi nižji delež, če so zagotovljene ustrezne korporacijske oziroma premoženjske pravice.

Za posamezno naložbo Dovos načrtuje sredstva v višini od 2 do 20 milijonov evrov. Vstop v lastništvo bo mogoč prek vplačil kapitalskih vložkov v denarju v obstoječe ali novoustanovljene družbe ali s kombinacijo vplačil in odkupa deležev obstoječih družbenikov.

Področja investiranja

Dovos bo naložbene priložnosti iskal predvsem na naslednjih področjih:

• večnamenska raba in odpornost (npr. rešitve za neodvisno oskrbo z energijo v kriznih razmerah, razvoj materialov in elektronskih komponent),
• brezpilotni sistemi in zaščita pred njimi (letalniki, sistemi za zaščito ter brezposadkovna kopenska vozila),
  mobilnost in logistična podpora (oklepna vozila, mobilni objekti),
• kibernetska varnost, umetna inteligenca in digitalne tehnologije (zaščita infrastrukture in podatkovnih tokov),
• zapolnjevanje kritičnih vrzeli (npr. proizvodnja streliva manjših in srednjih kalibrov),
• protizračni raketni sistemi in sistemi zaznavanja (radarski in drugi senzorski sistemi).

Rok in postopek

Rok za oddajo ponudb je 29. junij.

Postopek izbire bo potekal v več fazah:

• pregled prispelih ponudb in priprava ožjega izbora,
• skrbni pregled poslovanja izbranih družb,
• pogajanja o ključnih pogojih,
• končni izbor in podpis pogodb.

The post Dovos z javnim vabilom za kapitalske naložbe v obrambni in varnostni industriji appeared first on Gospodarski izzivi.

Odziv na spremenjene razmere v industriji

Pobuda prihaja v času, ko se evropska avtomobilska industrija sooča z večplastnimi pritiski: zaostreno globalno konkurenco, zlasti s Kitajske, ter zahtevnim in kapitalsko intenzivnim prehodom na električno mobilnost. V tem kontekstu podjetja vse pogosteje iščejo priložnosti v rastočem obrambnem sektorju, ki ga dodatno spodbuja povečano vlaganje evropskih držav v varnost.

Za Volkswagen bi sodelovanje pomenilo enega najbolj vidnih primerov diverzifikacije poslovanja v obrambno industrijo. Hkrati bi projekt omogočil ohranitev približno 2.300 delovnih mest v tovarni v Osnabrücku, ki ji sicer grozi zaprtje.

Kaj bi proizvajali?

Po doslej znanih informacijah naj bi v Nemčiji proizvajali različne komponente sistema Železna kupola, med drugim:

• specializirane tovornjake,
• lanserje raket,
• električne generatorje.

Pomembno pa je, da proizvodnja ne bi vključevala samih izstrelkov.

Volkswagen sicer že ima določene izkušnje v obrambnem segmentu prek sodelovanja med svojo hčerinsko družbo MAN in nemško skupino Rheinmetall, kjer proizvajajo vojaška vozila. Novo partnerstvo pa bi pomenilo bistveno širši in bolj neposreden vstop v obrambne projekte.

Geopolitični in razvojni kontekst

Načrt sovpada z ambicioznimi cilji Nemčije, ki namerava do konca desetletja za obrambo nameniti več kot 500 milijard evrov. Poseben poudarek je na krepitvi zračne obrambe, kar ustvarja dodatno povpraševanje po tovrstnih sistemih.

Rafael Advanced Defence Systems naj bi ob tem v Nemčiji vzpostavil tudi ločen obrat za proizvodnjo raket, s ciljem širše prodaje sistema evropskim državam.

Kljub temu strokovnjaki opozarjajo na vprašanje ustreznosti sistema Železna kupola za evropski prostor, saj je bil ta primarno razvit za prestrezanje raket kratkega dosega (do približno 70 kilometrov), kar odpira dileme glede njegove učinkovitosti proti drugačnim varnostnim grožnjam.

The post Prestrukturiranje industrije: Volkswagen vstopa v obrambni sektor appeared first on Gospodarski izzivi.

Tožba je skušala razširiti pomen prelomne odločitve nemškega ustavnega sodišča iz leta 2021, ki je državi naložila odgovornost za zaščito prihodnjih generacij pred podnebnimi spremembami – tokrat neposredno na podjetja. A sodišče v Karlsruheju je jasno potegnilo mejo: poslovne odločitve avtomobilskih proizvajalcev same po sebi ne pomenijo kršitve pravic posameznikov.

Ključna ugotovitev sodbe je, da podjetij ni mogoče prisiliti, da bi prehitevala regulativo. Prodaja vozil z notranjim zgorevanjem tako ostaja vezana na časovnice, ki jih določa Evropska unija, ne pa na sodne pobude.

Odločitev potrjuje tudi stališče industrije. Tako v BMW kot v Mercedes-Benzu poudarjajo, da morajo okvir za doseganje podnebnih ciljev določati zakonodajalci, ne sodišča.

The post Sodišče v Nemčiji zavrnilo podnebno tožbo proti avtomobilski industriji appeared first on Gospodarski izzivi.