V šestih kategorijah so priznanja prejela podjetja in posameznica, ki s poslovno uspešnostjo, inovativnostjo, odgovornim vodenjem in vlaganji v razvoj dokazujejo, da je tudi v zahtevnih gospodarskih razmerah mogoče ustvarjati uspešne zgodbe.

Nagrajenci Štajerske gospodarske odličnosti

• Velika podjetja: Perutnina Ptuj d.o.o.
• Srednje velika podjetja: VOC Ekologija d.o.o.
• Mikro in mala podjetja: Marovt Group d.o.o.
• Najperspektivnejše podjetje: Permat d.o.o.
• Štajerski zaposlovalec leta: Uniforest d.o.o.
• Priznanje za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v regiji: Tatjana Vogrinec Burgar, predsednica uprave Elektro Maribor d.d.

Posebno mesto med letošnjimi priznanji ima nagrada za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v regiji, ki jo Štajerska gospodarska zbornica podeljuje drugič. Gre za najvišje osebno priznanje zbornice, namenjeno posameznikom, ki s svojim vodenjem in razvojnimi odločitvami pomembno zaznamujejo gospodarsko okolje. Letošnja prejemnica je Tatjana Vogrinec Burgar, predsednica uprave družbe Elektro Maribor.

Pomen prepoznavanja in javnega priznanja gospodarskih dosežkov je poudaril tudi Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije: »Prepričan sem, da moramo uspehe znati opaziti, jih izpostaviti in jih tudi javno priznati. Prepogosto govorimo o izzivih, premalokrat pa o ljudeh in podjetjih, ki s svojim znanjem, pogumom in vztrajnostjo ustvarjajo nova delovna mesta, razvijajo inovacije, osvajajo tuje trge ter gradijo blaginjo svojih lokalnih okolij. Prav zato so priznanja, kot je Štajerska gospodarska odličnost, pomembna. Ne nagrajujejo zgolj poslovnih rezultatov. Govorijo o odgovornosti, razvojni naravnanosti in o sposobnosti, da tudi v zahtevnih okoliščinah iščemo nove priložnosti.«

Med slavnostnimi govorci je bil tudi prof. dr. Dean Korošak, rektor Univerze v Mariboru, ki je poudaril pomen povezovanja univerze, znanja in gospodarstva za razvoj regije. »Nocojšnje nagrade razumem kot priznanje skupni zgodbi. Univerza ustvarja znanje in razvija ljudi, gospodarstvo ustvarja vrednost. Kjer se srečata, nastajajo novi izdelki, nova podjetja in nova delovna mesta. S ŠGZ nas povezuje dobro partnerstvo, in skupaj ga želimo razviti v stabilen, trajen model sodelovanja z zbornico kot mostom med univerzo in podjetji. To partnerstvo nam združuje razvojna vprašanja podjetij ter znanje, kadre in raziskovalno opremo univerze. Od posameznih projektov želimo skupaj stopiti do večletnih razvojnih programov, skupnih ekip, industrijskih doktoratov in skupnih vlaganj v razvoj. Odličnost, ki jo bo regija potrebovala v prihodnjih letih razumem kot odličnost, ki ostane doma. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija potrebuje razvojni preboj, in ta preboj bomo naredili tukaj, z ljudmi, ki tu živijo in delajo, s podjetji, kakršna so nocojšnji nominiranci, in z univerzo, ki raste skupaj z njimi. Na univerzi zato vzpostavljamo Razvojni forum UM, v katerem bodo gospodarstveniki sooblikovali razvoj univerze, in Univerzitetni center za umetno inteligenco, ki bo podjetjem odprl dostop do znanja in zmogljivosti umetne intelligence,« je izpostavil rektor Univerze v Mariboru.

Štajerska gospodarska odličnost ni zgolj pregled poslovnih rezultatov, temveč tudi priložnost za izpostavljanje podjetij, ki svojo konkurenčnost gradijo na znanju, inovativnosti, vlaganjih v razvoj in odgovornosti do zaposlenih ter širšega okolja. Projekt krepi prepoznavnost uspešnih gospodarskih zgodb, spodbuja povezovanje in izmenjavo dobrih praks ter poudarja pomen stabilnega in spodbudnega poslovnega okolja.

Ob zaključku slavnostne prireditve se je zbranim zahvalil Albert Kekec, predsednik Štajerske gospodarske zbornice. Zahvalo je namenil nagrajencem, nominirancem, govorcem, partnerjem in vsem, ki prispevajo k prepoznavnosti in razvoju gospodarske odličnosti v regiji.

»Letošnji nagrajenci so vzor in dokaz, da tudi v zahtevnih gospodarskih razmerah znamo in zmoremo. Štajerska ima znanje, izkušnje in izjemno geografsko lego, vendar je naša največja prednost v ljudeh in podjetjih, ki znajo te potenciale povezati in pretvoriti v uspešne zgodbe. Ključ do nadaljnjega razvoja je prav v sinergiji med zaposlenimi in podjetji, ki temelji na zaupanju, sodelovanju in skupnih ciljih. Le tako bomo lahko dosegali višjo produktivnost, ustvarjali večjo dodano vrednost in krepili svojo konkurenčnost. V središču vsakega uspeha je človek, ki s svojim znanjem, ustvarjalnostjo in predanostjo ustvarja napredek. Podjetja pa za uspeh in nadaljnji razvoj potrebujejo spodbudne, stabilne in predvidljive pogoje poslovanja,« je poudaril predsednik Štajerske gospodarske zbornice.

The post ŠTAJERSKA GOSPODARSKA ODLIČNOST – Od znanja do odličnosti: Podeljena priznanja za izjemne gospodarske dosežke appeared first on Gospodarski izzivi.

Izbor postavlja v ospredje podjetja, ki vlagajo v razvoj, uspešno nastopajo na trgih in ustvarjajo priložnosti za zaposlene ter lokalno okolje.

Direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik je poudarila, da gospodarska odličnost poleg poslovnih rezultatov vključuje tudi vlaganja v znanje, inovativnost, trajnostno naravnanost in odgovornost do zaposlenih ter okolja. Uvrstitev med nominirance pomeni priznanje delu podjetij in ljudi, ki stojijo za njihovimi dosežki.

Tomaž Benčina, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje, je izpostavil pomen povezovanja obeh zbornic, ki podjetjem omogoča večjo prepoznavnost in krepi sodelovanje v regiji. »Dobri poslovni zgledi so spodbuda za nova partnerstva in skupne razvojne korake,« je poudaril.

Robert Pritržnik iz družbe Forvis Mazars je predstavil metodologijo izbora in gospodarske trende, ki jih razkriva analiza podatkov o poslovanju podjetij.

Letošnji nominiranci

Za naziv najperspektivnejše podjetje se potegujejo:

• Permat d.o.o., Šentjur,
• MK Estate Invest d.o.o., Ptuj,
• Montaža tehnik NP d.o.o.

Med mikro in malimi podjetji so nominirani:

• Marovt Group d.o.o., Stranice,
• Strojnik d.o.o., Maribor,
• Plana Group d.o.o., Maribor.

V kategoriji srednje velikih podjetij so nominirani:

• Container d.o.o., Celje,
• VOC Ekologija d.o.o., Celje,
• VGP Drava Ptuj d.o.o., Ptuj.

Med velikimi podjetji se za nagrado potegujejo:

• Zlatarna Celje d.o.o.,
• Zikas d.o.o.,
• Perutnina Ptuj d.o.o.

Za naziv Štajerski zaposlovalec leta so nominirani:

• Boxmark Leather d.o.o., Kidričevo,
• Elektro Celje, Celje,
• Elpro Križnič, Slovenska Bistrica,
• Container d.o.o., Celje,
• Uniforest d.o.o., Prebold.

Priznanje tudi za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke

Štajerska gospodarska zbornica bo letos drugič podelila tudi priznanje za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v regiji. Najvišje osebno priznanje zbornice namenja vodilnim posameznikom, ki so z dolgoletnim uspešnim vodenjem in razvojnimi odločitvami pomembno zaznamovali podjetje ter širše gospodarsko okolje.

Ime letošnjega prejemnika bo zbornica razkrila na slavnostni podelitvi 15. oktobra 2026 v Hotelu Habakuk v Mariboru, kjer bo skupaj s partnerji počastila dosežke vseh letošnjih nagrajencev.

The post Znani so nominiranci za Štajersko gospodarsko odličnost appeared first on Gospodarski izzivi.

Finančne spodbude so namenjene poslovnim subjektom za energetsko prenovo starejših poslovnih stavb oziroma njihovih delov, ki so v njihovi lasti in v katerih opravljajo gospodarsko dejavnost.

Med upravičene naložbe sodijo predvsem toplotna izolacija fasad, tal in streh, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote, toplotnih črpalk in naprav na lesno biomaso, priklop na daljinsko ogrevanje, prenova razsvetljave ter optimizacija ogrevalnih sistemov.

Ob izvedbi vsaj enega osnovnega ukrepa je mogoče financirati tudi dodatne ukrepe, kot so sončne elektrarne za samooskrbo, sistemi za shranjevanje električne ali toplotne energije ter polnilna infrastruktura.

Do 5 milijonov evrov kredita in do 40 % odpisa glavnice

Višina posameznega kredita znaša od 100.000 do 5 milijonov evrov, pri čemer lahko kredit pokrije največ 85 % upravičenih stroškov naložbe. Obrestna mera je fiksna in znaša 0 % letno, odplačilna doba pa je od 2 do 15 let.

Posebnost poziva je možnost delnega odpisa glavnice v višini do 40 % odobrenega kredita, ob upoštevanju pravil državnih pomoči in največje dovoljene intenzivnosti pomoči. Za odobritev in vodenje kredita kreditojemalcem stroški niso zaračunani.

Sredstva so zagotovljena v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 in so sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) prek Holdinškega sklada v upravljanju SID.

Več informacij o javnem pozivu in pogojih za pridobitev sredstev je na voljo na spletni strani Eko sklada.

The post Eko sklad z brezobrestnimi krediti za energetske prenove poslovnih stavb appeared first on Gospodarski izzivi.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarja, da interventni zakon sicer ne rešuje vseh razvojnih izzivov Slovenije, prinaša pa prve konkretne ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja, razbremenitev zaposlenih in podjetij ter znižanje nekaterih življenjskih stroškov.

Med ključnimi ukrepi GZS izpostavlja razvojno kapico na socialne prispevke, ki naj bi podjetjem olajšala zadrževanje in privabljanje visoko usposobljenih kadrov. GZS podpira tudi možnost hkratnega prejemanja 100 % starostne pokojnine in plače za posameznike, ki želijo nadaljevati delo.

Pozitivno ocenjuje tudi nižjo obdavčitev dolgoročnega oddajanja nepremičnin, možnost začasnega znižanja DDV na energente in nekatera osnovna živila ter spremembe sistema normiranih samostojnih podjetnikov.

Ob pomislekih glede vpliva ukrepov na javne finance GZS od vlade pričakuje pregleden načrt financiranja, spremljanje učinkov ukrepov in učinkovitejšo porabo javnih sredstev.

»Podpora zakonu ni bianko menica, ampak podpora razvojni smeri Slovenije,« poudarja Vesna Nahtigal.

GZS ob tem opozarja, da interventni zakon predstavlja šele prvi korak. Po njegovi uveljavitvi pričakuje nadaljnje sistemske spremembe na področjih raziskav, razvoja in inovacij, digitalizacije, davčnega okolja, energetike in drugih področjih, pomembnih za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Vir: Gospodarska zbornica Slovenije, 5. oktober 2026.

The post GZS podprla interventni zakon pred referendumom appeared first on Gospodarski izzivi.

Nagrade, namenjene poštni, paketni in logistični industriji, sodijo med pomembnejša mednarodna priznanja na tem področju. O prejemnikih odloča strokovna žirija, sestavljena iz vodilnih predstavnikov svetovne poštne panoge, med letošnjimi finalisti pa so bili vodilni poštni operaterji in tehnološka podjetja iz različnih držav.

Digitalizacija dostave na terenu

Projekt Optimizacija dostavnih točk predstavlja celovito digitalno preobrazbo dostavnega procesa Pošte Slovenije. Sistem omogoča učinkovitejše načrtovanje dostavnih okrajev, lažjo navigacijo pismonoš in boljšo uporabo podatkov, zbranih neposredno na terenu.

Rešitev združuje namizno aplikacijo za optimizacijo dostavnih okrajev in posodabljanje podatkov iz registrov ter mobilno aplikacijo za zajem dostavnih točk in navigacijo. Pismonoše tako postopoma prehajajo na digitalno navigacijo in podatke zajemajo neposredno na svojih dostavnih poteh.

Od podatkov do učinkovitejše dostave

Sistem Pošti Slovenije omogoča natančnejši vpogled v delovanje dostavne mreže in sprejemanje odločitev na podlagi dejanskih razmer na terenu. Cilj je učinkovitejša organizacija dela ter hitrejša in natančnejša dostava pošiljk.

»Projekt Optimizacija dostavnih točk predstavlja prelomnico v načinu organizacije in izvedbe dostave v Pošti Slovenije. Z uporabo sprotno posodobljenih podatkov omogoča natančnejše, hitrejše in bolj trajnostno načrtovanje dostave,« je ob prejemu nagrade poudaril Peter Milinović, direktor Tehnologije, mreže in logistike v Pošti Slovenije.

Mednarodna potrditev domače inovacije

Nagrada je priznanje za rešitev, ki ni ostala zgolj na ravni razvoja, ampak jo pismonoše že uporabljajo pri vsakodnevnem delu. Projekt hkrati kaže, kako lahko povezovanje digitalnih tehnologij, podatkov in poznavanja procesov prinese konkretne izboljšave tudi v tradicionalnih dejavnostih, kot sta poštna in logistična dejavnost.

The post Pošta Slovenije z mednarodno nagrado za inovacijo na področju dostave appeared first on Gospodarski izzivi.

GZS je letos že 24. leto zapored podelila nacionalna priznanja za inovacije. Med 49 najboljšimi regionalnimi inovacijami so bile tudi štiri, predhodno nagrajene na regijskem izboru Podravskih inovacij v organizaciji Štajerske gospodarske zbornice.

Nagrajene inovacije iz Podravja

Srebrna priznanja:

• Impol 2000 d. d. – Integrirani sistem zagotavljanja varnosti aluminijevih izdelkov iz recikliranih surovin za kritične aplikacije. Rešitev omogoča zanesljivo uporabo aluminija iz približno 80 % recikliranih surovin.

  

• ALFA TEL d. o. o. (ReVino) – ReVino, inovativna materialna platforma za pretvorbo grozdnih tropin v visokokakovostne kompozitne materiale.

  

• Ledinek Engineering d. o. o. – Visokozmogljiva linija za avtomatsko skobljanje, sortiranje in paketiranje do 120 desk na minuto.

  

Bronasto priznanje:

• Systemair d. o. o. – Menerga CO₂mpass, energetsko učinkovit sistem za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo, ki uporablja CO₂ kot naravno hladivo.

  

Na letošnji regijski izbor Podravskih inovacij je prispelo 33 prijav, pri katerih je sodelovalo več kot 100 inovatork in inovatorjev.

Štajerska gospodarska zbornica vsem nagrajencem iskreno čestita za njihove dosežke in prispevek k razvoju slovenskega gospodarstva.

The post Štiri podravske inovacije prejele nacionalna priznanja GZS appeared first on Gospodarski izzivi.

V novem obratu bodo med drugim nastajali SCI kioski za samostojno prijavo, knjižnične rešitve Biblioverse, inteligentni opozorilni sistemi COPS Systems za varnost v cestnem prometu in industriji ter parkirni sistemi Urban Informatics.

Z novo proizvodno pridobitvijo podjetje pridobiva več nadzora nad celotnim procesom, od razvoja do končne izdelave, večjo prilagodljivost potrebam naročnikov in boljše pogoje za prenos lastnega razvojnega znanja v proizvodnjo.

Kot je ob odprtju poudaril direktor podjetja Miha Senčar, novi obrat pomeni pomembno naložbo v prihodnost Tenzorja, saj omogoča večjo proizvodno kapaciteto, nadzor nad kakovostjo in hitrejši prenos razvojnih idej v prakso.

Podjetje Tenzor je 16. septembra obeležilo 33 let delovanja. Odprtje novega obrata tako sovpada z novo razvojno etapo podjetja, ki vse večji poudarek namenja razvoju in proizvodnji tehnoloških produktov na podlagi lastnega znanja.

The post Tenzor ob 33. obletnici odprl nov proizvodni obrat v Kidričevem appeared first on Gospodarski izzivi.

Zato smo v okviru Regijskega sveta za digitalizacijo, umetno inteligenco in kibernetsko varnost pripravili kratko anketo, s katero želimo pridobiti neposreden vpogled v aktualne potrebe podjetij, ključne ovire pri nadaljnjem razvoju ter področja, kjer obstaja največ interesa za povezovanje in sodelovanje.

Rezultati bodo podlaga za načrtovanje prihodnjih aktivnosti, izbor strokovnih vsebin ter organizacijo gostujočih srečanj v podjetjih.

Vabimo vas, da z nami delite svoje izkušnje in razvojne izzive ter prispevate k oblikovanju vsebin, ki bodo podjetjem v podporo pri digitalni preobrazbi in uvajanju novih tehnologij: povezava do ankete

The post Kaj vaše podjetje potrebuje za uspešno digitalno prihodnost? appeared first on Gospodarski izzivi.

V okviru Dneva inovativnosti 2026, ki bo 15. septembra 2026 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, Gospodarska zbornica Slovenije podjetjem ponuja možnost individualnega razvojnega pogovora z GZS.

Pogovori so namenjeni podjetjem, ki razvijajo nove rešitve, produkte ali tehnologije, iščejo ustrezna znanja oziroma razvojne partnerje, preverjajo možnosti financiranja razvojnih projektov ali želijo inoviranje v podjetju zastaviti bolj sistematično.

Na pogovoru lahko podjetja predstavijo svoj razvojni ali inovacijski izziv ter skupaj s strokovnjaki GZS preverijo možne nadaljnje korake, oblike razvojnega sodelovanja in možnosti vključevanja v aktivnosti GZS, med drugim tudi v pobudo Iz laboratorija v posel in nastajajoči Pospeševalnik sistematičnega inoviranja.

📅 15. september 2026, med 15.15 in 16.45
📍 Kongresni center Brdo pri Kranju

👉 V prijavnem obrazcu za R2B mreženje pri vprašanju »Katere oblike mreženja se želite udeležiti?« izberite možnost »Razvojni pogovor z GZS – imate razvojni izziv ali idejo?«

🔗 Več informacij in prijava na R2B mreženje: 

Ob prijavi na mreženje se lahko prijavite tudi na Dan inovativnosti 2026.

The post 💡 Imate razvojni izziv ali idejo? Izkoristite individualni razvojni pogovor z GZS appeared first on Gospodarski izzivi.

Razstava nadaljuje zgodbo letošnjega izbora najboljših inovacij Podravja, ki je svoj prvi vrhunec dosegel 2. junija 2026 s podelitvijo priznanj najboljšim inovatorjem podravske regije.

33 inovacijskih prijav in več kot sto inovatorjev

Na letošnji razpis Štajerske gospodarske zbornice je prispelo 33 inovacijskih prijav, pri njihovem razvoju pa je sodelovalo več kot sto inovatork in inovatorjev.

Med prijavljenimi inovacijami je bilo največ produktnih, poleg njih pa tudi procesne, kombinirane, družbene, storitvene in organizacijske inovacije.

Strokovna komisija je podelila štiri zlata, enajst srebrnih in enajst bronastih priznanj ter sedem posebnih priznanj za prebojne invencije.

Zlata priznanja so letos prejeli Ledinek Engineering, Impol 2000, Systemair in ALFA TEL. Vse štiri zlate inovacije so se uvrstile tudi v nacionalni izbor Gospodarske zbornice Slovenije in bodo na nacionalni ravni zastopale Podravje.

Od umetne inteligence do naprednih industrijskih in energetskih rešitev

Na razstavi na Trgu Leona Štuklja je letos predstavljenih 18 nagrajenih inovacij – zlate, srebrne in bronaste inovacije ter prebojna inovacija.

Med razstavljavci oziroma nosilci inovacij so Ledinek Engineering, Pošta Slovenije, ALFA TEL – ReVino, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Tiskarna Petrič, Impol, Tehniški šolski center Maribor, Kreal engineering,

FA-Maik, Valtis ogrevanje, Univerza Alma Mater Europaea, Eurel, Systemair in Šolski center Ptuj – Srednja strokovna šola. Svoje inovacije predstavljajo tudi  ddr. Davorin Kralj in Dušan Grabnar.

Predstavljene rešitve segajo od umetne inteligence, digitalizacije in avtomatizacije do naprednih industrijskih rešitev, energetike, krožnega gospodarstva, logistike, izobraževanja in trajnostnega razvoja.

Razstava tako na enem mestu prikazuje širino inovacijskega potenciala Podravja in dokazuje, da inovacije ne nastajajo zgolj v velikih industrijskih podjetjih, temveč tudi v malih in srednjih podjetjih, raziskovalnih in izobraževalnih ustanovah ter med samostojnimi inovatorji.

Inovacije v središče mesta in med ljudi

Ob odprtju razstave sta zbrane nagovorila župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič in direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik.

Podgornikova je ob odprtju poudarila, da za pojmi, kot so konkurenčnost, digitalizacija, umetna inteligenca in zeleni prehod, stojijo predvsem ljudje, znanje in ideje:

»Ljudje, ki prepoznajo problem, poiščejo drugačno rešitev in imajo dovolj znanja ter vztrajnosti, da jo tudi uresničijo. Prav to danes predstavljamo na tej razstavi.«

Poudarila je tudi pomen javne predstavitve inovacij in njihovega približevanja širši skupnosti:

»Namen razstave je, da inovacije ne ostanejo zgolj zapisane v prijavah in predstavljene ob podelitvi priznanj, ampak jih pripeljemo v središče Maribora, med ljudi, ter pokažemo, da je inovativnost v Podravju živa, raznolika in predvsem konkretna.«

Naslednja postaja – nacionalni izbor na Brdu pri Kranju

Letošnja zgodba inovacij se z razstavo v Mariboru še ne zaključuje. 15. septembra 2026 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju potekal Dan inovativnosti, kjer bo Gospodarska zbornica Slovenije podelila nacionalna priznanja najboljšim inovacijam Slovenije.

Podravje bodo v nacionalnem izboru zastopale vse štiri letošnje zlate inovacije – Ledinek Engineering, Impol 2000, Systemair in ALFA TEL.

Razstava Inovacije Podravja 2026 bo na Trgu Leona Štuklja v Mariboru na ogled do 21. septembra 2026. Štajerska gospodarska zbornica vabi občane, podjetnike, dijake, študente in vse, ki jih zanimajo nove ideje in razvoj regije, da si ogledajo rešitve, ki že danes kažejo, kako se znanje in ideje spreminjajo v konkretne inovacije.

The post Najboljše inovacije Podravja 2026 na ogled v središču Maribora appeared first on Gospodarski izzivi.