Zato umetna inteligenca vedno hitreje postaja  ključni dejavnik poslovanja v vse več panogah. Korporacije – tesno pa jim sledijo tudi mala podjetja – začenjajo gledati na UI kot na transformacijsko tehnologijo prihodnosti, ki jim omogoča nadaljnje poslovanje in dvig konkurenčnosti.

Toda ali so podjetja na splošno pripravljena na to množično transformacijo?

Dr. Franc Bračun, soavtor Vodiča uvajanja UI v mala in srednja podjetja v Sloveniji, ki so ga pripravili v Digitalnem stičišču Slovenije na to vprašanje odgovarja: “Na podlagi lastnih izkušenj v zadnjih petih letih ocenjujem, da večina podjetij ni pripravljena na to preobrazbo, vendar se je potrebno zavedati, da tudi njihove stranke niso. Ne gre spregledati, da velike tehnologije – kar umetna inteligenca vsekakor je – veliko obetajo, vendar zahtevajo temeljno preoblikovanje znotraj podjetij, da se ti obeti tudi udejanjijo.”

Vlaganje v UI na pravi način

V UI je potrebno vlagati kot v vsako drugo investicijo ali poslovno področje v podjetju. Dr. Bračun ob tem zelo poudarja: “Presenetljivo veliko število podjetij ne ve, kaj pomeni vlaganje v umetno inteligenco, ali pa so prepričana, da vlaganje v umetno inteligenco pomeni najem ali zaposlitev množice podatkovnih znanstvenikov, ki lahko zgradijo modele strojnega učenja. To je napačen pogled in se mora spremeniti. Kako, je nazorno in razumljivo prikazano v Vodiču uvajanja umetne inteligence v mala in srednja podjetja v Sloveniji, ki podjetnike, poslovodstva in lastnike podjetij vodi skozi ključne odločitve, ki jih morajo sprejeti na poti uvajanja UUI v svoje poslovanje. Zgolj tehnologija ni zadosti. Potrebno je razviti znanja, pridobiti nove zaposlene z novimi znanji, preoblikovati notranje procese, spremeniti kulturo, zagotoviti kakovostne podatke in še bi lahko naštevali. “

Prvi korak uvajanja UI

Na vprašanje, kaj naj bo prvi korak na poti uvajanja UI. Dr. Bračun odgovorja: “Najprej najdite partnerja z znanji in izkušnjami. Komercialna uporaba umetne inteligence je razmeroma mlada, vendar se hitro razvija. Praktiki z znanji in izkušnjami so neprecenljivi. Naslednje moje priporočilo pa je, najdite partnerja čim prej. Čim prej poiščite te partnerje zato, ker ko se vse več podjetij zaveda strateškega pomena umetne inteligence, postanejo talenti vse dražji in jih je težko najti, to pa pomeni da je vse težje najti tudi partnerje, ker so razgrabljeni.” Kako optimalno uvajati UI v poslovanje in kako se ogniti številnim pastem preberite v omenjem Vodiču na tej povezavi.

The post Umetna inteligenca ni zgolj v domeni velikih podjetij appeared first on Gospodarski izzivi.

V iskanju odgovorov na vprašanja v zvezi s kibernetsko varnostjo, ki zanimajo podjetja, smo se povezali z Digitalnim inovacijskim stičiščem Slovenije (DIH). Digitalno inovacijsko stičišče (DIH) Slovenije je organizacija, ki podjetjem pomaga in svetuje na poti digitalizacije, kar vključuje tudi osveščanje o kibernetski varnosti in kako lahko preprečijo nesrečne posledice

Zanimalo nas je, če in kako podjetja skrbijo za svojo kibernetsko varnost. Kaj lahko in kaj bi morala storiti za varnost svojega poslovanja? Njihove odgovore lahko preberete v nadaljevanju.

Največja ovira je brezbrižnost

V prvi vrsti so izpostavili, da neprobojna zaščita ne obstaja, vendar bi podjetja morala in bi lahko storila več za svojo kibernetsko varnost. Največja ovira je brezbrižnost. V podjetjih namreč še vedno prevladuje nevarna mislenost, da njihovo podjetja pač ni dovolj zanimivo za kibernetske napade. Zakaj bi bilo, ko pa obstajajo veliko bolj dobičkonosne tarče. Takšno prepričanje razmišljanje lahko vodi v izgubo dragocenih podatkov, dolgotrajne tožbe, izgubo ugleda, strank in partnerjev in v skrajnem primeru v kolaps podjetja. Pred dvajsetimi leti je bilo tovrstno prepričanje manj škodljivo za dobrobit podjetja. Internet in digitalizacija sta bila šele v povojih. Številna podjetja so izkoristila razvoj nove IKT tehnologije in prehod na digitalne rešitve.Beležila so enormno rast in v kratkem času so iz garažnega podjetja zrasla v majhno ali srednje veliko podjetje (MSP), morda tudi v korporacijo.

Mala in srednja podjetaj odlašajo z vlaganjem v varnost

Hiša kart pa se lahko kadarkoli sesuje, še posebej, če temelji na jalovih kibernetskih temeljih.njihovo pomočjo smo sestavili prispevek, kako kibernetski napadalci izkoriščajo ranljivosti programskih vmesnikov (API), kot na primer neustrezna razčlenitev dostopov, neustrezna pooblastila in podobno. V  brošuri DIH  prikazuje  primere dobre prakse, katere človeške ranljivosti izkoriščajo napadalci in še več. Zakaj torej  MSP-ji odlašajo z vlaganjem v varnost?

Mala in srednja podjetja so tarča več kot polovice kibernetskih napadov

V medijih so bombastično izpostavljeni naslovi: »Yahoo poražen. Ukradenih 500 milijonov uporabniških profilov.« »Facebook napad ogrozil podatke 533 milijonov uporabnikov.« To so naslovnice, ki jih nihče ne želi videti – ne lastniki, ne uporabniki. A se dogajajo, v zadnjih letih vse pogosteje. Skupno jim je, da se na prvi strani medijev pojavijo le največja imena. Nikoli pa se ne izpostavi zgodbe MSP-jev, ki so tarča več kot polovice kibernetskih napadov. Njihova zgodba ni senzacionalna, kar je povod, da ravno najbolj ogrožena podjetja poslujejo v zmotnem prepričanju, da so varni. Končne točke tako ostajajo neposodobljene, uporabniki uporabljajo zastarele različice programov, v katerih se lahko skrivajo ranljivosti ali odprta vrata za napadalce, poštni strežniki nimajo angela varuha, ni vzpostavljenih protokolov ob napadu ali ogroženih podatkih, varnostne kopije se izvajajo poredko …

Dovolj je že ena tovrstna ranljivost za uspešen napad, če jih je pa na kupu več takih, je skrajni Kačas za ukrepanje.

Kako se  lahko MSP zavarujejo pred računalniškimi vdori?

Kako lahko mala in srednje velika podjetja odpravijo svoje kibernetske pomanjkljivosti? Če podjetje že dalj časa ni vrglo oko na svojo kibernetsko infrastrukturo, je potrebno narediti analizo vseh vhodnih in izhodnih točk v podjetju. Podjetja, ki nimajo sredstev, da to storijo z lastnim kadrom, se lahko preko DIH Slovenije povežejo s specializiranimi podjetji in celoten projekt prepustijo strokovnjakom. DIH Slovenije nudi tudi vavčer za kibernetsko varnost, ki omogoča sofinanciranje malim in srednje velikim podjetjem izvedbo varnostnega pregleda in penetracijskega testiranja. Kar pa lahko storijo takoj, je začetek usposabljanja zaposlenih o pomenu kibernetski varnosti, o dobrih praksah, skritih pasteh, kako prepoznati phishing napade, kako varno dostopati do poslovnega omrežja na daljavo in podobno. Še pred tem lahko zaposleni opravijo samoocenitev digitalnih kompetenc z orodjem, ki ga je razvilo DIH Slovenije. Neprebojna zaščita ne obstaja. Tudi če so v nekem trenutku zakrpane vse luknje, bodo nepridipravi našli drugo pot do vaših podatkov. Kar se lahko stori je, da se kolikor je le  mogoče oteži delo napadalcem in se jih na ta način morda tudi odvrnete od napada, vzpostavit je nujno vse preventivne ukrepe, ki zmanjšajo posledice morebitnega uspešnega napada. Začeti je pa potrebno  pri zaposlenih, ki so prva in zadnja obramba linija, nato pa urediti še preostalo kibernetsko infrastrukturo.

The post Mala in srednja podjetja so tarča več kot polovice kibernetskih napadov appeared first on Gospodarski izzivi.

1. Izboljšanje okvirnih pogojev:
– kakovost znanstvenoraziskovalnega, inovacijskega in podjetniškega ekosistema, vključno za spodbujanje zagonskih podjetij, je treba s povprečne dvigniti na raven vodilnih inovatork;
– dodatno je treba izboljšati infrastrukturne pogoje, še posebej za digitalno povezljivost, to je odpraviti sive lise na eni strani ter izboljšati dostop in povečati uporabo fiksnih in mobilnih omrežij visokih zmogljivosti na drugi strani.

2.  Nadaljnja pospešitev investicij: Še posebej pomembno je zmanjšanje zaostanka za vodilnimi inovatorkami pri vlaganjih v raziskave in razvoj, in sicer še posebej (i) v dolini smrti, (ii) podjetniškega sektorja, kjer mora aktivno vlogo imeti tudi država, in (iii) v povezavi s tehnologijami, ki so opredeljene kot prednostne in so tudi povezane z okoljem, dodatno pozornost pa je treba nameniti tudi vlaganjem v programsko opremo in podatke ter druge mehke oblike kapitala (npr. dizajn ali organizacijski kapital).

3.   Spodbujanje poslovne preobrazbe 
To je po eni strani smiselno spodbuditi skozi širitev procesov preobrazbe, in sicer, poleg omogočanja učinkovitejšega delovanja trgov , še posebej: 
– pri srednjih in majhnih podjetjih, ki tako z vidika inovacijske aktivnosti kot digitalne intenzivnosti močno zaostajajo za enakimi podjetji v vodilnih inovatorkah, kar pa za velika podjetja ne velja;
– z nadaljnjim spodbujanjem sodelovanja in poslovnega povezovanja, ki prispeva k boljšemu izkoriščanju dopolnjevanja med velikimi in ostalimi, tudi zagonskimi podjetji, med različnimi podjetniškimi funkcijami (npr. med proizvodno in ostalimi funkcijami, posledično pa tudi med zaposlenimi z visoko in srednjo ravnijo izobrazbe, dopolnjevanjem med proizvodnimi in storitvenimi podjetji ter dopolnjevanjem med podjetji na eni strani ter institucijami znanja in državo na drugi strani.

Po drugi strani je treba procese pametne in zelene preobrazbe v vseh delih gospodarstva poglobiti s: 
–  še intenzivnejšo avtomatizacijo;
– nadaljnjo krepitvijo funkcij z visoko dodano vrednostjo (raziskave in razvoj, prodaja, vodenje); 
– večjim poudarkom na prebojnih, tudi zelenih inovacijah in še močnejši diferenciaciji produktov, kar ustvarja vrednost za kupca, ter
– nadgradnjo načinov poslovanja, in sicer v smislu uvajanja podatkovnega vodenja podjetij, inoviranja trajnostnih poslovnih modelov, organizacijske nadgradnje na podlagi fleksibilnejših oblik dela in vodenja ter pospešenega uvajanja odprte, inovacijam prijazne kulture podjetij. 

 Več lahko preberete:

Poročilo o produktivnosti 2023 (pdf)

Predstavitev Poročila o produktivnosti 2023 (pdf)
dr. Peter Wostner, UMAR

Posnetek predstavitve  ↗

The post Ukrepi za pospešitev prehoda v pametno in zeleno gospodarstvo appeared first on Gospodarski izzivi.

Poročilo jasno izpostavlja, da se bo pomen hitrosti in intenzivnosti pametne in zelene preobrazbe v prihodnje zaradi zunanjih dejavnikov oz. megatrendov še povečal, pri tem pa izstopajo:

Demografska gibanja: v zadnjem desetletju se je število prebivalcev v starosti 20–64 let zmanjšalo za 67 tisoč, torej v povprečju za 7 tisoč letno, projekcije, pri katerih se upošteva zmerni neto selitveni prirast, pa kažejo, da se bo njihovo število do leta 2030 zmanjšalo še za 43 tisoč, do leta 2050 pa za 119 tisoč glede na leto 2022. Demografska gibanja so eden glavnih razlogov za veliko pomanjkanje delovne sile, kar bo v prihodnje postalo še izrazitejše in bo torej postalo naša nova stalnica. Sposobnost zagotavljanja in strateškega upravljanja človeških virov bo tako v prihodnje še precej bolj kot doslej eden ključnih strukturnih dejavnikov konkurenčnosti Slovenije. 

Digitalni prehod: Potencialna izpostavljenost Slovenije avtomatizaciji delovnih mest, tudi ob upoštevanju vpliva umetne inteligence, se je tako kot v drugih državah še povečala, na 31 %, kar je šesta najvišja izpostavljenost med državami EU. Po drugi strani nove omogočitvene tehnologije, vključno z generativno umetno inteligenco, pomenijo priložnost, saj ne samo ocene glede prihodnosti, ampak tudi empirične študije preteklih gibanj vse bolj potrjujejo, da imajo pozitiven učinek na produktivnost, če se uvajajo: celovito, z uporabo več komplementarnih tehnologij in ob podpori ustreznega usposabljanja, ter pospešeno, saj so ocenjene koristi večje v bolj ambicioznih in razvitih državah. 

Zeleni prehod: Posledice podnebnih sprememb, kot so poplave, suše ali požari, postajajo vse očitnejše, pogostejše in tudi intenzivnejše, kar ima poleg katastrofalnega vpliva na življenje in blaginjo ljudi tudi neposreden vpliv na poslovanje številnih gospodarskih dejavnosti.

Zeleni prehod bo zato treba v naslednjih letih pospešiti, pri tem pa se bo spremenila med- in znotrajsektorska struktura gospodarstva: z umikanjem rjavih tehnologij in dejavnosti, prehodom v nizkoogljično krožno gospodarstvo ter krepitvijo dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na izboljšanje okolja. Zadnje tako postaja priložnost za inovacije, razvoj in posledično vir novih konkurenčnih prednosti, kar bo uspelo predvsem tistim, ki so pri zeleni preobrazbi bolj ambiciozni.

UMAR kreatorjem razvojne politike za pospešitve prehoda v pametno in zeleno gospodarstvo priporoča številne takojšnje ukrepe. Več o teh ukrepih lahko preberete v naslednjem članku.

The post Nujna hitra, intenzivna pametna in zelena preobrazba appeared first on Gospodarski izzivi.

Podjetniški sektor izkazuje ugodno finančno stanje. Finančno stanje se je v nekaterih delih gospodarstva v obdobju 2020–2022 sicer poslabšalo, a v podjetniškem sektorju kot celoti je še naprej ugodno. Slovenija naj bi tudi po indeksu gospodarske odpornosti dosegala razmeroma visoko deveto mesto v EU, kar izhaja iz njene visoke stopnje družbene kohezije, ekonomske neodvisnosti, pa tudi finančne odpornosti. 

Gospodarstvo se uspešno vključuje v globalne verige vrednosti, tudi z nadgrajevanjem svoje funkcionalne in tehnološke specializacije.Slovenija se v proizvodni verigi umešča vse višje, hkrati pa proizvodno funkcijo uspešneje od drugih konkurenčnih držav nadgrajuje tudi z ostalimi funkcijami, med katerimi so še posebej pomembne raziskave in razvoj. Pri tem je pozitivno, da pri razvoju novih produktov uporablja znanje z vse več področij, kar se odraža v rastoči ekonomski kompleksnosti, kjer je v zadnjih dveh desetletjih napredovala na 5. mesto (z 12.), na enako mesto pa se v EU uvršča tudi po deležu izvoza srednje in visokotehnološko intenzivnih proizvodov.

 Izboljšuje se izobrazbenega struktura zaposlenih, prav tako pa se krepi delež gospodarstva, ki temelji na znanju. Med delovno aktivnim prebivalstvom se je v obdobju 2010–2020 bistveno povečal delež terciarno izobraženih (še posebej strokovnjakov), ki znatno presega povprečje EU (in še bolj povprečje V4) in ne zaostaja več veliko za vodilnimi inovatorkami, kar se odraža tudi v osmem najvišjem deležu zaposlenih v dejavnostih, temelječih na znanju.

Določene pozitivne premike je bilo zaznati tudi pri pospešitvi inovacijske in tudi investicijske aktivnosti, pri obeh Slovenija v zadnjih letih napreduje hitreje od povprečja EU. Delež inovacijsko aktivnih podjetij je tako v obdobju 2018–2020 prvič v zadnjem desetletju s 55 % presegel povprečje EU, investicije pa so se zaenkrat pospešile predvsem pri vlaganjih v stroje in opremo. Pozitivne trende je hkrati zaznati tudi na nekaterih drugih področjih, npr. pri vlaganjih v trženje, močno pa naj bi se pospešila tudi okoljska vlaganja podjetij. 

Prebivalci Slovenije imajo pozitiven odnos do podjetništva in digitalne preobrazbe.
Sloveniji sicer še ni uspelo povečati naklonjenosti novim idejam, spremembam in sprejemanju tveganj, kar je za pametni in zeleni prehod pomembno, se je pa zato odnos do podjetništva izrazito izboljšal, pozitivno je tudi vrednotenje vpliva digitalne preobrazbe na gospodarstvo in družbo.

Ključni problem tako ni smer, pač pa hitrost in intenzivnost pametne in zelene preobrazbe, še posebej glede na vodilne inovatorke. Napredek Slovenije v inovacijski uspešnosti (glede na evropski inovacijski indeks) je kljub izboljševanju prepočasen, saj bi za dosego vodilnih inovatork potrebovala več kot 30 let. Podobno velja za emisijsko in energetsko produktivnost, pa tudi za rabo predelane snovi v skupni rabi virov, t. i. krožno rabo virov, kjer je poleg prepočasnega napredka še naprej opaziti preveč defenziven odnos podjetij, ki se na izzive trajnostne preobrazbe bolj odzivajo, manj pa v tem vidijo priložnosti.

Za uspešen pametni in zeleni prehod je ključna ustrezno usposobljena in izobražena delovna sila … V Sloveniji podobno kot v drugih razvitih državah primanjkuje ustrezne delovne sile, razlogi za to pa so ciklični in strukturni. Med strukturnimi so najpomembnejši demografske spremembe ter prepočasno vsebinsko in organizacijsko prilagajanje izobraževanj in usposabljanj spremembam v povpraševanju po delovni sili oz. znanjih in spretnostih. Že danes primanjkuje kadrov za zeleno in pametno preobrazbo ter kadrov v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu, kjer se bodo potrebe v prihodnje še povečevale. Tehnološki razvoj, ki prinaša vse hitrejše spremembe v gospodarstvu in družbi, spreminja tudi naravo in organizacijo dela ter zahteva spremembo v razumevanju delovnega življenjskega cikla.

Slovenija mora preseči svojo predvsem proizvodno osredotočenost, kjer je sicer zelo konkurenčna, pri velikih podjetjih celo vodilna (npr. pri uporabi industrijskih robotov, interneta stvari ali integraciji notranjih procesov). Hkrati pa še ne izkorišča dovolj svojih potencialov pri krepitvi drugih funkcij z visoko dodano vrednostjo (raziskave in razvoj, prodaja, logistika, upravljanje), težave pa ima tudi pri prehodu od tradicionalno k podatkovno vodenim podjetjem ter pri povečanju osredotočenosti na ustvarjanje vrednosti za kupca. 

Več lahko preberete:

Poročilo o produktivnosti 2023 (pdf)

Predstavitev Poročila o produktivnosti 2023 (pdf)
dr. Peter Wostner, UMAR

Posnetek predstavitve  ↗

The post Hitro in odločno uvajanje sprememb nujno za večjo produktivnost Slovenije appeared first on Gospodarski izzivi.

Na makro ravni so premiki pri produktivnosti skromni, saj se je v letu 2022 zaostanek za povprečjem EU celo povečal. A hkrati Slovenija ne samo ohranja svojo konkurenčno prednost na področjih, kjer je tradicionalno močna, na primer pri robotizaciji, ampak je v zadnjih dveh letih začela napredovati tudi pri nekaterih drugih dejavnikih, kjer do sedaj ni bila v ospredju, na primer pri trženju. 

Hitrost uvajnja sprememb je ključna

Slovenija še naprej ohranja dobro izhodišče za pospešeni razvoj, a mora pospešiti hitrost in odločnosti pri njihovem uvajanju. Tu se namreč kažejo še precejšnji neizkoriščeni potenciali, sploh v primerjavi z vodilnimi inovatorkami. Slovenija bo zato, še posebej ob upoštevanju demografskih gibanj in pomanjkanja delovne sile kot nove stalnice, svoje potenciale lahko izkoristila le, če bo zmogla strateški premik in prednostno izvedla ukrepe za pospešitev prehoda v pametno in zeleno gospodarstvo. Torej ukrepe, ki imajo predvsem dolgoročne učinke. Med njimi imajo pomembno vlogo politike in ukrepi za zagotavljanje zadostnega obsega delovne sile ter ustreznih znanj in spretnosti zaposlenih.

Dolgoletni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU se v letu 2022 ni zmanjšal. Rast BDP temelji predvsem na povečani količini dela, rast realne produktivnosti pa ostaja skromna, izhaja iz zadnjega Poročila o produktivnosti.

Več lahko prebere:

Poročilo o produktivnosti 2023 (pdf)

Predstavitev Poročila o produktivnosti 2023 (pdf)
dr. Peter Wostner, UMAR

Posnetek predstavitve  ↗

The post Rast realne produktivnosti ostaja skromna  appeared first on Gospodarski izzivi.

zahvaljujem se vam za zaupanje, ki ste mi ga izkazali z izvolitvijo za predsednika Štajerske gospodarske zbornice.

To funkcijo sprejemam z izjemnim spoštovanjem do institucije in do vseh vas, ki ste jo ustvarili in jo soustvarjate vsak dan. Zavezujem se, da jo bom opravljal odgovorno, skrbno in predano.

Temelj  mojega delovanja je, da Štajerska gospodarska zbornica postane najmočnejša zastopnica interesov gospodarskih subjektov na področju celotne regije. Ta jasna vizija je najpomembnejša usmeritev našega dela v prihodnje. Skupaj bomo delovali kot eno, da to vizijo uresničimo in postanemo še močnejši glas našega gospodarstva.

Prepričan sem, da bomo s kakovostnim in skrbnim delom ustvarjali večje možnosti uspešnega delovanja naših članov na slovenskem, kot tudi na tujih trgih. To je vodilo, kateremu bom v svojem mandatu sledil. Deloval bom v smeri krepitve povezav med člani in zunanjimi deležniki, da bi tako omogočil boljše pogoje za rast, razvoj in konkurenčnost naših članov.

V prihajajočem mandatu si bom prizadeval za dialog in sodelovanje med vsemi člani zbornice. Menim, da je naša moč v naši raznolikosti in sposobnostih, da se prilagodimo in inoviramo v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju.

Spoštovane članice in člani, vabim vas, da se mi pri tem pridružite! Veselim se dela z vami in skupnega ustvarjanja boljše prihodnosti za naše člane in za celotno regijo. 

Še enkrat, hvala za vaše zaupanje in lep pozdrav,

Albert Kekec, Predsednik Štajerske gospodarske zbornice

The post Nagovor predsednika appeared first on Gospodarski izzivi.

Zdaj, ko se moj četrti mandat kot predsednika ŠGZ končuje, se želim zahvaliti vsem članom in sodelavcem, ki so me podpirali in pomagali pri izvajanju naših projektov in programov. Skupaj smo dosegli pomembne dosežke in napredke, ki bodo brez dvoma imeli pozitiven vpliv na gospodarstvo in družbo naše regije.

Rad bi izpostavil tudi pomembnost dialoga in sodelovanja, ki smo ga krepili med podjetniki, institucijami in lokalnimi oblastmi. Prepričan sem, da bodo ti odnosi še naprej cveteli in prispevali k trajnostni rasti in razvoju naše regije.

Vsem želim izraziti svojo globoko hvaležnost in zahvalo za izkušnjo, ki sem jo imel kot predsednik Štajerske gospodarske zbornice. Čeprav se bom sedaj posvetil novim projektom in izzivom, se bom tega obdobja vedno spominjal s hvaležnostjo in ponosom.

Hvala vam vsem!

Dr. Roman Glaser

Na Ptuju 15. maja 2023

The post PISMO PREDSEDNIKA appeared first on Gospodarski izzivi.

Predsednik zbornice Roman Glaser in direktorica Aleksandra Podgornik sta poudarila, da vse večjo skrb vzbuja dejstvo, da zaradi teh in drugih težav, ki povzročajo naraščanje negotovosti poslovanja v Sloveniji, število podjetij, ki že iščejo lokacije v tujini, kamor nameravajo seliti svojo dejavnost, strmo narašča.

Po Glaserjevih besedah se je tudi v regiji kriza zaradi pandemije podaljšala v krizo zaradi energetske in splošne draginje, ki je prizadela tako gospodinjstva kot podjetja. Gospodarstvo zato čakajo pomembne naloge prilagajanja novim zahtevam, tudi na področju nujno potrebne zelene transformacije, ki pa bodo po drugi strani najedale gospodarsko strukturo podjetij, saj prilagajanje ne bo poceni in ne bo hitro. Evropska avtomobilska industrija je po njegovih besedah že prizadeta, kar se kaže tudi v regiji, eden takšnih primerov je nedavna odločiyev o zaprtju Magnine lakirnice v Hočah. “To čutimo kot neprijetno presenečenje, a je do neke stopnje razumljivo, saj avtomobilska industrija v Evropi radikalno zmanjšuje obseg proizvodnje in prodajo,” je dejal Glaser.

Opozoril je tudi na prekinitev proizvodnje primarnega aluminija v kidričevskem Talumu, kjer bo brez dela ostalo 120 ljudi, ter na napovedano zaprtje podjetja A & E Europe, kjer bodo odpustili dobrih 100 delavcev. Po njegovem to kaže, da se v Podravju s tem šele začenjajo negativne razmere na področju trga dela in zapiranja proizvodnih obratov. “Težav bo lahko še več, če Slovenija ne bo dovolj previdna pri obremenjevanju gospodarstva tako pri stroških dela kot pri reševanju pomanjkanja kvalificirane delovne sile,” je še dodal prvi mož štajerskih gospodarstvenikov in ob tem vseeno optimistično sklenil z besedami, da se je slovensko gospodarstvo doslej vselej znalo uspešno spopasti s kriznimi obdobji.

Vir: Delo, STA

The post Predsednik ŠGZ o težavah štajerskega gospodarstva appeared first on Gospodarski izzivi.

Njegov prispevek objavljamo v celoti brez popravkov:

• Proces deglobalizacije in regionalizacije, s poudarkom na povečanem povpraševanju industrijskih izdelkov v srednji in vzhodni EU se nadaljuje, a je energetska kriza močno upočasnila ta proces, ponekod celo preusmerila nazaj!
• Odzivi EU na energetsko so mlačni, pozni, neusklajeni, neučinkoviti in niso ciljno usmerjeni.
• Posledično energetska draginja spodkopava konkurenčnost EU industrije, povzroča inflacijo ter vodi v de-industrializacijo naše družbe in lahko celo pripelje v razkroj družbe, kot jo poznamo in živimo danes; žal se lahko vse skupaj hitro in grdo pokvari…

Ker smo v industriji usmerjeni v reševanje kriznih situacij, seveda nismo ostali samo pri naštevanju očitnega in zdaj že obče znanega, pa čeprav celotne situacije ne znamo dovolj dobro kvantificirati; nenazadnje imamo zato druge službe, kot so Statistični urad RS, pa GZS, BS, MDS etc., ki nam lahko postrežejo z ustreznimi analizami **.

Potencialne rešitve za nastalo situacijo:

Likvidnostna sredstva za energetsko intenzivne panoge:

Zdaj sicer že vidimo upad in delno umirjane stroškov energentov, a so faktorji povečanja energentov še vedno ogromni. Če smo pred energetsko krizo plačevali za E med cca. 55 EUR do 70 EUR/MWh, zdaj kupujemo E med cca. 220 pa vse do 350 EUR/MWh. Doživeli smo sicer padec cen E tudi za cca. 50% od zgodovinsko največjih cen, a so povišanja cen E še vedno v rangu faktorja 4 do 5x. Podobna situacija je pri plinu, kjer smo nekoč plačevali zemeljski plin po cca. 20 EUR/MWh, zdaj pa ga plačujemo po 120 do cca. 180 EUR/MWh. Ne pozabimo, plin je stal tudi preko 250 EUR/MWh. Večkratniki so očitni.

Španija in Portugalska sta se znali »izvleči« iz primeža formule, ki določa ceno E na podlagi plina. Zakaj tega ne naredimo tudi mi? Ta formula določanja cen je nastala v Nemčiji (v časih popolnoma drugačnih od današnjih) in nima nobene resne korelacije s fizikalnimi zakoni ali današnjo logiko E na trgu. Če je polna bruto-bruto proizvodna cena E iz NEK 35 EUR/MWh, in iz nje dobimo slabih 40% proizvedene E v Sloveniji, in nadaljnjo 1/3 E proizvedemo v hidroelektrarnah za še manjšo ceno, ter cca. 15 do 20% E naredimo v termoelektrarni (zaradi CO2 kuponov je cena te E menda celo nekaj nad 100 EUR/MWh (pri čemer se s trgovanjem teh kuponov ukvarja peščica, ki jo zdaj slavimo kot najbolj uspešno in najbolj produktivno podjetje v SLO (kaj že proizvajajo?), nam ni jasno, od kod potem cena za E, ki presega 100 EUR/MWh? V dobrih časih dokupujemo cca. 7% E na prostem trgu, v slabši vodnatosti pa morda 2x toliko. Izjemoma je kupimo do 30%, pa še to takrat, ko redno servisiramo NEK in celo TEŠ 6 (zakaj smo lani servisirala oba hkrati, je nam v industriji uganka), kar traja morda do meseca in pol.

Kdo torej tukaj pridobiva? Cui bono? Ker izgubljamo VSI! Razen peščice trgovcev z energenti in podjetij s privilegiranim položajem na trgu.

Ker nobena kriza ne traja v nedogled in ker se vsaka vojna slej ko prej konča, je zdaj strateškega pomena, da se industriji, s poudarkom na energetsko intenzivnih panogah pomaga prebroditi to obdobje (panoge, ki imajo v končni ceni npr. 1% ali manj energentov, takšna pomoč ni potrebna; tisti, ki pa smo imeli že prej cca. 3 do 5% energentov v končni ceni in ki je zdaj dosegla med cca. 12% do 15%, ponekod tudi več, pa vsekakor takšno pomoč potrebujemo). Banke so po besedah predsednika uprave NLB izjemno likvidne in pri tem lahko (!) pomagajo. Torej, angažirajmo ta sredstva.

Garancijska shema države:

Banke se želijo zavarovati. Banke to morajo narediti glede na zahteve BS, ECB, pa tudi internih zahtev lastnikov. S tem ni nič narobe. Težava pa je, ker industrijo in panožna gibanja danes ocenjujejo bankirji s kazalci iz drugega obdobja, mirnega in bolj stabilnega obdobja in ne vojnih razmer, v katerih delujemo zdaj. Hkrati pa imajo bankirji praviloma redko neposredne izkušnje iz industrije in gledajo podatke samo za nazaj (za naprej sicer gledajo napovedi, a jim večinoma ne verjamejo, ker zahtevajo zavarovanja, ki so 2x do 3x vrednost kredita. Plus zahtevajo še osebne garancije kreditojemalcev, zato da vidijo »da smo resni in da verjamemo v lasten projekt«. S tem banke posegajo v samo pravno podlago podjetij in implicitno zahtevajo, da d.o.o. nenadoma postane skorajda d.n.o. – to očitno nikogar ne moti?!).

Država bi tukaj lahko in morala poseči z lastno garancijsko shemo za banke oz. za dotična podjetja, ki prosijo takšna likvidnostna sredstva. Podjetja do neke mere poznajo bankirji, ki bi z nekim »normalnim« faktorjem zavarovanja (npr. 1,5) državi sporočili, kakšna zavarovanja so potrebna za posamezen likvidnostni kredit. Takšen kredit je sicer časovno omejen, tako kot je omejena energetska kriza ali vojna v Ukrajini, a nihče ne ve, kdaj se bo situacijo spremenila oz. stabilizirala. Tukaj bi morali biti vsi deležniki precej bolj prožni in ne zahtevati nekih »amortizacijskih načrtov«, ki so v celoti odvisni od situacije na trgu, in na katere prav noben od igralcev nima vpliva, pa če je še tako velik.

To garancijsko shemo potrebujemo v podjetjih včeraj in ne šele v ponedeljek ali konec februarja 2023. Ta predlog je bil dan na mizo ministra za gospodarstvo že 1. 10. 2022 in od takrat nismo slišali/videli s strani MGRT še nobene reakcije na ta predlog. Zdaj je skrajni čas, da tu nekaj naredimo.

Podobno velja ta predlog razširiti tudi na podjetja, ki nam dobavljajo energijo, bodisi plin, E ali toplo vodo. Mnogi med igralci v energetsko intenzivnih panogah (in ki nimamo monopolnih ali oligopolnih pozicij na trgu) ne moremo pravočasno poravnavati vseh svojih obveznost do takšnih dobaviteljev. Tako doživljamo dnevne pritiske in tudi grda izsiljevanja z grožnjo izklopov, ki nikakor ne sodijo v ta čas in prostor. Nihče med nami ne zamuja s plačili, ker je na to pozabil, je bil »šlampast«, ali pa se je nenadoma »pokvaril«. Ne! A tudi naši dobavitelji imajo samo končen nabor nas, kupcev, s katerimi delujejo zdaj tako, kot da oni niso udeleženci v celotni oskrbovalni verigi. Pogosto se obnašajo, kot da jih ta situacija sploh ne tangira!? Če en člen te verige popusti, se lahko okrni in celo poruši celotna oskrbovalna veriga, ki tako dolgoročno škoduje vsem, torej tudi dobaviteljem energentov. Pogled finančnikov dobaviteljev energentov pa je, da se »izpostavljenost« ne sme večati. Glede na katera razmerja? Glede na katero stanje? Ker je takšnih (priviligiranih) dobaviteljev z oligopolno pozicijo na našem trgu malo, bi bilo prav, da tukaj dobijo tudi oni »zaledje« s strani države za velike porabnike energentov, ki morajo/moramo preživeti tole viharno obdobje.

Investicijska sredstva:

Država spodbuja digitalizacijo, ki jo vidi kot ključen prebojni element naše družbe ter industrije. A digitalizacija lahko samo nadgradi podlago, t.j. proizvodna sredstva (stroji), ki pa se zaradi nizke akumulacije in ogromnih stroškov energentov ne obnavljajo in/ali nadgrajujejo, kot bi se morala. Pogosto se amortizacija porablja za osnovno preživetje podjetja! Marsikje je zato potrebno strojno opremo in infrastrukturo nadomestiti ali modernizirati, preden bo sploh primerna za digitalizacijo. Pred časom so bili na voljo razpisi tipa P4, ki so pomagali veliko industrijskim podjetjem narediti tehnološki preboj. Kje so zdaj takšni razpisi?

Robotizacija in avtomatizacija so postali v industriji »Conditio si ne qua non«. Na eni strani mora industrija držati ritem z naložbami v tehnologijo, tudi zaradi nenehnih pritiskov na zniževanje cen ter povečevanje celovite konkurenčnosti. Na drugi strani pa pomanjkanje delovne sile lahko deloma uredimo samo s pomočjo avtomatizacije in robotizacije, ki dodatno osmislita digitalizacijo. A brez dodatnih sredstev za takšno opremo ne moremo narediti potrebnega napredka v industriji.

Pomanjkanje voljne delovne sile ter nujnost 3- in tudi 4-izmenskega dela v industriji je postala nuja, ker samo tako lahko preživimo in rastemo. V Sloveniji pa imamo na področju kadrov za delo v proizvodnji velike težave, ki jih lahko samo deloma rešimo z naložbami v robotizacijo in avtomatizacijo (podobne težave s pomanjkanjem voljnega kadri se pojavljajo v vseh industrijskih državah, pa ne samo v industriji, temveč zdaj skoraj na vseh segmentih gospodarstva – torej niso težave samo pretirano obremenjene slovenske plače, ta problem je zdaj postal globalen). Drugi del pa je privabljanje in integracija tuje delovne sile v Slovenijo. Brez nje nam ne bo šlo! Zato prosimo ustrezna ministrstva, da se zavedajo, da imamo na tem področju perečo situacijo pomanjkanj kadra za delo v več-izmenskem ritmu, ki zahteva hitro, prožno in empatično reakcijo, brez nepotrebnih birokratskih procedur. Prosimo in pričakujemo, da nam država gre naproti in poenostavi in pohitri procese pridobivanja ustreznih dovoljenj.

Ustrezni razpisi:

Kot omenjeno zgoraj, razen razpisov za digitalizacijo ni dovolj ustreznih razpisov. Razpisi so komplicirani, pogosto neživljenjski, pridejo pozno, jih je premalo. Premalo je sredstev na voljo, ki jih še dodatno slabo črpamo, ker slovenska birokracija še dodatno zakomplicira že tako majhen nabor razpisov in sredstev. Tukaj prosimo in pričakujemo s strani ministerstev, da nas pred razpisom kontaktirajo in se posvetujejo z nami, kaj res potrebujemo. Skupaj lahko pripravimo boljše razpise.

Zgornji zapis vsebuje jasne namige, kaj potrebujemo v industriji. Na tem mestu pa še enkrat poudarjamo, da je industrija podstat vsake uspešne in napredne družbe; Slovenija je zaenkrat tretja najbolj industrializirana država med EU 27, a nas lahko slaba industrijska politika ter nezadostno in počasno ukrepanje glede energetske krize hitro de-industrializira in obuboža kot družbo. Možne negativne posledice tega scenarija so lahko grde in dolgoročne. Zato je bolje delovati proaktivno, strateško in dolgoročno.

Industrija je tista, ki ustvarja dodano vrednost v družbi, ki jo potem delimo preko državnih mehanizmov v naš družbeni in socialni sistem. Morda bi se lahko država zgledovala po industriji in se učila produktivnosti, učinkovitosti ter procesa nenehnih izboljšav; tako kot to velja za industrijo, bi to moralo veljati tudi za državo – nenehno povečevanje produktivnosti ter vlaganje v inovacije in razvoj. Država prav zato ne sme pustiti industrije ob strani in zanjo poskrbeti kot zadnjo. Temveč kot prvo, saj je motor družbe! Industrija ustvarja socio-ekonomsko okolje, ki ustvarja potrebe za novim znanjem, ki ustvarja naložbene priložnosti in ki ustvarja infrastrukturo, ki ustvarja socio-ekonomsko okolje, in ki ustvarja nove proizvode in storitve, ki jih potrebuje trg, doma in v svetu.

PS: ** značilnost vseh takšni analiz je, da so narejene na preteklih podatkih; predpostavka pri tem pa je, da so podatki verodostojni, pravočasni in celoviti. A praksa pokaže, da marsikatero poročanje statističnemu uradu tem pogojem ne zadošča… Druga značilnost takšnih analiz je, da jih pretvarjamo v neizogibno napovedovanje prihodnosti, misleč, da je prihodnost nekakšno zvezno nadaljevanje preteklosti oz. da sledimo dinamičnim vzorcem iz preteklosti. Ni! Tudi s pomočjo raznih scenarijev, običajno razvijejo 3 do 4 različice takšnih scenarijev, slednji pogosto vnašajo linearno razmišljanje o razvoju prihodnosti. A pri tem vemo samo nekaj z visoko gotovostjo: »Natančno bomo zgrešili, namesto da bi približno zadeli!« Občasno se zgodi, da nekdo celo »zadane« napoved za prihodnost in se to pogosto pripisuje genialnosti, pronicljivosti (i.e. Rubini za leto 2008), in »trdemu delu«, ne pa čisto preprosti sreči.

The post Energetika: izzivi in predlogi rešitev appeared first on Gospodarski izzivi.