Začetek z vizijo, ko podjetništva skoraj še ni bilo

20. avgusta 1990 je v Mariboru podjetnik in vizionar Blaž Železnik registriral podjetje Expo biro. V času, ko je bilo zasebnih podjetij še zelo malo, je prepoznal priložnost v izposoji šotorov. Prvi šotor so postavili na Obrtnem sejmu v Celju, kjer sodelujejo še danes. Podjetje ostaja v večinski lasti družine Železnik.

Z rastjo se je selil tudi sedež podjetja, dokler se Expo biro ni zasidral v industrijski coni Hoče, ki je danes osrednji proizvodno-logistični center skupine.

Prvi veliki preboj: Olimpijske igre v Lillehammerju (1994)

Prava prelomnica v razvoju podjetja je bila leta 1994, ko so postavljali šotore na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju na Norveškem. To je bil tudi začetek dolgoletnega partnerstva z nemško družbo Röder Zeltsysteme, ki traja še danes.

Od takrat so sodelovali še na:

• Olimpijskih igrah v Atenah, Torinu, Londonu in Sočiju,

• ter od leta 1996 na številnih dirkah Formule 1.

Trenutno v skupini zaposlujejo okoli 70 ljudi.

Tribune, platna in vojaški šotori

Leta 1995 so prvič postavili tribuno za Zlato lisico v Mariboru – tribune so od takrat stalnica njihove ponudbe.

Leta 1996 so začeli s proizvodnjo platna, v sodelovanju z nemško družbo Schall iz Metzingena. Rezultat: razvoj in izdelava šotorov za vojsko, civilno zaščito in gasilce, pa tudi napihljive zaščitne blazine, bioplinarne in šotorske ponjave.

Leta 2004 so izvedli svoj prvi membranski projekt, ko so prekrili bazen v Termah Olimia. Sledili so projekti v Termah Tuhelj in Termah Bešenova (Slovaška).

Od gradbišč do jeklenih konstrukcij

Razvoj in širitev sta se nadaljevala:

• 1999 – pričetek izposoje gradbenih odrov,

• 2003 – izdelava prvega jeklenega skladiščnega šotora,

• 2015 – partnerstvo z družbo Astron, največjim evropskim proizvajalcem jeklenih konstrukcij za hale, skladišča, športne dvorane, hangarje in pisarniške objekte.

Podjetje je še danes uradni zastopnik Astrona v Sloveniji (builder dealer).

V zadnjih letih so ponudbo razširili tudi na stavbno pohištvo.

Temelji uspeha: inovativnost, partnerstva in ekipa

Expo biro že od ustanovitve gradi na inovativnosti, kakovosti, zanesljivosti, varnosti in dolgoročnih partnerstvih – številna segajo v devetdeseta leta. Med njihovimi naročniki so tudi številni člani ZISS.

Ključno vlogo pri uspehu imajo zaposleni. Kar pet sodelavcev je v podjetju že več kot 30 let, mnogi drugi pa več kot desetletje.

Ob jubileju podjetje posebej izpostavlja pomen ekipe:

“Vseh teh uspehov ne bi bilo brez naše ekipe. Hvala sodelavkam in sodelavcem za pripadnost, znanje in predanost. Skupaj bomo tudi v prihodnje gradili uspešno pot podjetja,” so poudarili ob obletnici.

Od Lillehammerja 1994 do športnih iger 2025

Expo biro danes združuje tri desetletja izkušenj, evropska partnerstva, proizvodnjo v Sloveniji in mednarodne reference. Pot od prvega šotora v Celju do postavljanja objektov za Formulo 1 in olimpijske igre kaže, kako lahko podjetniška ideja iz leta 1990 zraste v zgodbo mednarodnih razsežnosti.

The post Expo biro praznuje 35 let – od prvega šotora v Celju do olimpijskih iger in Formule 1 appeared first on Gospodarski izzivi.

Dogodek se prične 4. februarja s summitom na St. Regis Saadiyat Island Resort v Abu Dabiju, kjer se bodo svetovni voditelji osredotočili na ključne teme, kot so globalno upravljanje UI, politike in prihodnost UI ekonomije. Nato se bo dogajanje preselilo v Dubai Exhibition Centre (DEC) v Expo City Dubaj, kjer bo 5. in 6. februarja potekal razstavni del dogodka.

Ključni poudarki sejma:

• Razstavni prostor: več kot 500 razstavljalcev, vključno z vodilnimi tehnološkimi podjetji, startupi in raziskovalnimi ustanovami.
• Vsebina dogodka: preko 250 ekskluzivnih predavanj, 12 delavnic s programiranjem v živo, in pet tematskih odrov.
• Teme in industrije: UI v javnih storitvah, financah, energetiki, zdravstvu, trajnostni tehnologiji, izobraževanju, umetnosti in športu.
• Omrežja in investicije: priložnosti za mreženje med podjetniki, vlagatelji, raziskovalci in odločevalci iz več kot 60 držav.

Glavna tema sejma je “Sooblikovanje prihodnosti UI zdaj”, s ciljem spodbujanja mednarodnega sodelovanja pri razvoju odgovorne in inovativne uporabe umetne inteligence. Dogodek podpira vizijo Združenih arabskih emiratov, da postanejo globalno središče za UI.

Za več informacij obiščite uradno spletno stran dogodka AI Everything Global.

V okviru obiska bomo organizirali tudi sprejem pri veleposlanici v Abu Dabiju in B2B srečanja s tamkajšnjimi podjetji.

V kolikor bo izražen interes vsaj 5 podjetij, za obisk tega dogodka, lahko ŠGZ organizira poslovno delegacijo. V primeru udeležbe v delegaciji, lahko podjetja pri SPS zaprosite za  V1 | Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino, ki sofinancira 60 % upravičenih stroškov (ali maksimalno 3.000 eur). Upravičeni stroški so kotizacija, ki jo zaračuna ŠGZ za organizacijo delegacije, stroški prevoza in stroški nočitev.

Vaš morebitni interes za udeležbo na dogodku, nam prosimo sporočite na e-naslov: vesna.herzenjak@stajerskagz.si, najkasneje do petka, 6. decembra 2024.

The post Odkrijte svet AI v Abu Dabiju: AI Everything Global 2025 appeared first on Gospodarski izzivi.

Če slovensko gospodarstvo ne bo doživelo večjega ohlajanja, bo zaposlovanje tujcev, vključno z delavci iz azijskih držav, še naprej raslo.

Po mnenju strokovnjakov je za delodajalce najhitrejša in stroškovno najbolj ugodna zaposlitev domačega kadra. Ko tega ni mogoče najti, pa se odločajo za tuje delavce. Hrvaška je, denimo, že lani zaposlila več kot 100.000 delavcev iz Nepala in Filipinov, predvsem v gradbeništvu in turizmu. Tudi v Sloveniji največ tujcev prihaja iz Nepala, Filipinov, Indije, Bangladeša in Šrilanke

V prihodnosti, če se razmere na trgu dela ne izboljšajo, se pričakuje še večja potreba po tujih delavcih, predvsem v sektorjih, kjer so pogoji dela težji, delovno okolje manj prijazno in plačila nižja. Zato smo na Štajerski gospodarski zbornici organizirali brezplačni spletni seminar “Dobre prakse pri zaposlovanju iz Filipinov in Nepala.”

Več informacij lahko najdete na tej povezavi.

The post Brezplačni spletni seminar: Kako uspešno zaposliti delavce iz Filipinov in Nepala appeared first on Gospodarski izzivi.

ZUOPUE uvaja dve poglavitni rešitvi. Spreminja krajevno pristojnost upravnih enot v pri obravnavi tujcev in v postopkih prijave prebivališč posameznikov. Dodatno pa uvaja tudi ureditev, ki bo po pridobitvi ti. začasnega dovoljenja tujcem omogočila delo in prebivanje v Sloveniji, medtem ko bo postopek na upravni enoti do pravnomočne odločitve tekel dalje.

Ta ureditev se bo uporabljala za vse vloge, ki so na pristojno upravno enoto že vložene oziroma bodo vložene do vključno 30. septembra.

Podrobnosti izvajanja interventne zakonodaje bodo na dogodku Štajerske gospodarske zbornice predstavili gospa Anka Rode in ostali predstavniki Zavoda za zaposlovanje.

Udeležba na seminarju je brezplačna. Obvezna je predhodna prijava na tej povezavi. V kolikor se seminarja kdo ne bo utegnil udeležiti v živo, naj nam to sporoči na e-naslov: vesna.herzenjak@stajerskagz.si in poslali bomo povezavo do MS Teams.

The post Brezplačni seminar: Kaj prinaša zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na UE? appeared first on Gospodarski izzivi.

V okviru razpisa bo več kot 42 milijonov evrov namenjenih za investicije za učinkovito rabo energije v industriji, investicije za razogljičenje oziroma zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz industrijskih dejavnosti, investicije v hranilnike električne in/ali toplotne energije.

V projektni vlogi je potrebno predstaviti delež prihranka energije, skladnost z načelom »da se ne škoduje bistveno okoljskim ciljem Evropske unije (DNSH)«, prispevek h krožnemu gospodarstvu s konkretnimi navedbami. Pri pripravi te vsebine vam lahko v veliki meri pomaga Analiza življenjskega cikla (LCA).

Z LCA lahko celovito ocenite okoljske vplive izdelka, storitve ali procesa v vseh fazah njegovega življenjskega cikla. V LCA se upoštevajo vsi vplivi na okolje kot so: poraba virov (vode, energije, mineralov), emisije toplogrednih plinov, onesnaževanje zraka, vode in tal, pa tudi nastajanje odpadkov.

Tako lahko identificiramo faze življenjskega cikla produkta ali procesa z največjim okoljskim vplivom. Ko vplive prepoznamo se lahko osredotočimo na izboljšave v vseh fazah in optimizacijo celotnega vpliva na okolje.

LCA je dragoceno orodje za doseganje ciljev krožnega gospodarstva in ključno pri prepoznavanju potrebnih ukrepov učinkovite rabe energije in razogljičenja v industriji. LCA analize izvajamo na Štajerski gospodarski zbornici (ŠGZ). Naši strokovnjaki vam bodo pomagali pri celoviti oceni vaših projektov in iskanju najučinkovitejših rešitev za zmanjšanje okoljskega odtisa.

Več informacij o LCA analizah najdete na spletni strani ali nas kontaktirajte na tanja.berglez@stajerskagz.si

The post Javni razpis za razogljičenje industrije – SPIRIT Slovenija in LCA analize appeared first on Gospodarski izzivi.

Državni sekretar Ministrstva za javno upravo, Jure Trbič, je ob predstavitvi predloga zakona izpostavil, da je primarni cilj predloga razbremenitev upravnih enot in zaposlenih. Upravni postopki, zlasti s področja tujcev, terjajo precejšnje administrativno breme, hkrati pa se njihovo število v zadnjih letih precej povečuje.

“Zaostanki pri reševanju teh zadev so že tako dolgi, da povzročajo stiske ljudem in gospodarsko škodo,” je povedal Trbič ter dodal, da predlog uvaja dve poglavitni rešitvi, s pomočjo katerih bodo upravne enote “malce lažje zadihale”. To sta odprava krajevne pristojnosti pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem ter začasno poenostavitev postopkov za zaposlovanje tujcev.

Ukinitev krajevne pristojnosti v teh zadevah omogoča enakomernejšo obremenitev upravnih enot, kar bo v povprečju skrajšalo čas reševanja zadev, saj se pričakuje manj povpraševanj uporabnikov javnih storitev o statusu njihove vloge.

Zakon uvaja tudi ureditev, ki bo po pridobitvi začasnega dovoljenja tujcem omogočila delo in prebivanje v Sloveniji, medtem ko bo postopek na upravni enoti do končne odločitve tekel dalje. To bo omogočilo hitrejši vstop tujcev na trg dela v Republiki Sloveniji, njihovo hitrejšo integracijo ter povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

The post Zelena luč za optimizacijo postopkov na upravnih enotah appeared first on Gospodarski izzivi.

The post Minister Han o čezmejnem delu: “Država ni naredila svoje naloge” appeared first on Gospodarski izzivi.

Izvozniki gradbenih, tehničnih in transportnih storitev so v letu 2023 izvozili za 5,6 milijarde evrov storitev in so ustvarili presežek storitvene menjave v višini 2,5 milijarde evrov. To je več, kot so ga ustvarili vsi izvozniki blaga skupaj, ki so v preteklem letu izvozili za 41,3 mlr evrov blaga in so ustvarili le za 0,46 mlr presežka, kar pomeni, da ima ta panoga izjemno velik vpliv na slovensko gospodarstvo.

Izvoz podravske regije je v letu 2022 znašal slabe 4 mrd EUR, kar je 20,8-odstokov več kot leto prej, medtem ko je uvoz regije znašal 3,7 mrd EUR, kar je 23,5-odstotkov več kot leto prej. Izvoz regije predstavlja 7,5-odstotni delež izvoza celotne Slovenije, uvoz pa 6,5-odstotkov celotnega slovenskega uvoza.

A z implementacijo spremenjene zakonodaje se je situacija zaostrila. Podjetja v Podravski regiji pa se soočajo z velikimi težavami. Zakon je neposredno prizadel približno 2500 podjetij, ki zaposlujejo med 35.000 in 40.000 delavcev, od tega je 27.000 neposredno napotenih v tujino.

Kot je na tiskovni konferenci poudaril Albert Kekec, predsednik Štajerske gospodarske zbornice, podjetja v večini beležijo visoke izgube in poročajo o več kot 30-odstotnem povečanju stroškov dela. “V Sloveniji poslovanje zmanjšujejo in dejavnosti selijo v tujino, kjer je poslovno okolje stabilnejše in ugodnejše. V nekaterih podjetjih so razglasili stečaj in podjetja zaprli,” je še dodal Kekec.

Ptujski MZK Tech: Družinska Tradicija v novem okolju

Ptujski MZK Tech, družinsko podjetje z dvajsetletno tradicijo, se je zaradi visokih stroškov dela soočilo s težavami pri poslovanju v Sloveniji. Podjetje, ki svoje storitve večinoma izvaja v Nemčiji in Avstriji, je poskušalo pokriti višje stroške z dvigom cen, vendar so naročniki 30-odstotno povišanje zavrnili. “Začeli smo iskati drugo pot in pred šestimi meseci v Celovcu odprli podjetje,” pravi Marjan Žargi, direktor in lastnik MZK Tech. Ta poteza je bila nujna za ohranitev posla ter eksistence družine in delavcev. Zaradi nevzdržnih razmer v Sloveniji, podjetje načrtuje do konca leta zaprtje slovenske izpostave in preselitev celotne dejavnosti v Avstrijo. V novo avstrijsko podjetje je prenesel vseh 35 slovenskih delavcev.

Tenzor: Izgubljene priložnosti zaradi povišanja cen

Tudi podjetje Tenzor, ki deluje na področju elektroinštalacij in 57 odstotkov prihodkov ustvari v tujini, se je soočilo s podobnimi izzivi. Miha Senčar opisuje, kako je novo zakonsko določilo povzročilo dvig cen, da ne bi zniževali plač, vendar so zaradi tega izgubili vse projekte v tujini. Ko so cene vrnili na prejšnjo raven, so že zamudili številne priložnosti. Padec prihodkov poskušajo nadomestiti s projekti na Hrvaškem, Kosovu, v Srbiji, Makedoniji in Albaniji, kjer imajo hčerinske firme. Kljub temu pa je vizija podjetja usmerjena v evropski prostor. Senčar poudarja, da stroški dela niso le problem posameznega delodajalca, ampak vplivajo na celoten poslovni ekosistem, vključno s kooperanti, podizvajalci in državo.

The post Skoraj tretjino višji stroški dela siromašijo paradno panogo podravskega gospodarstva appeared first on Gospodarski izzivi.

Predlog zakona uvaja dve glavni spremembi: ukinitev krajevne pristojnosti upravnih enot za postopke pridobivanja enotnih dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za delo. S tem bo razbremenil najbolj obremenjene upravne enote in njihove zaposlene ter pospešil reševanje vlog, kar bo pozitivno vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Zakon ureja optimizacijo in pohitritev administrativnih postopkov za pridobitev enotnih dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za delo za tujo delovno silo, ki jo slovensko gospodarstvo potrebuje. Predlagana zakonska ureditev tujcu – po pridobitvi začasnega dovoljenja – omogoča delo in prebivanje v Sloveniji, medtem ko postopek na upravni enoti do končne odločitve teče dalje. To bo omogočilo hitrejši vstop tujcev na trg dela, hitrejšo integracijo in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Štajerska gospodarska zbornica je v odrtem pismu opozorila na številne anomalije na tem področju in pozvala Vlado RS, predsednika vlade RS dr. Roberta Goloba in pristojne ministre, naj sprejmejo interventno zakonodajo.

The post Vlada predlaga ukinitev pristojnosti UE pri izdaji enotnih dovoljenj za tujce appeared first on Gospodarski izzivi.

Začetki podjetja F.A. Maik segajo že več kot 30-let nazaj. Kateri dejavniki so po vaše ključni za vaš uspeh?

F.A. Maik je nastal po spletu mnogih okoliščin. Zaposlen sem bil v Henklu in lasntiki so se takrat odločili, da bodo transport predali v zunanje izvajanje, to sem prevzel in tako se je nekako začelo. Sčasoma smo širili svoje storitve na carinsko poslovanje, kasneje smo začeli še s skladiščenjem. Sprva smo skladiščili produkte za Ecolab, kasneje še za Henkel. Danes večinoma sodelujemo z mutinacionalkami. Z leti smo pridobili še Seveso dovoljenje in danes imamo več kot 50.000 m² takšnih površin. Postopoma smo rastli. Danes je v F.A. Maik skupini zaposlenih preko 140 ljudi. Organizirani smo tako, da imamo F.A. Maik skupino, ki združuje še – F.A. Maik Maribor, F.A. Maik logistic v Zagrebu, F.A. Maik logistic v Beogradu, F.A. Maik poslovno enoto na Dunaju in F.A. Maik poslovno enoto v Sežani. Na vseh teh izpostavah letno ustvarimo več kot 14 milijonov evrov prometa.

Kako pa zasledujete trende trajnostne ekonomije?

Trudimo se delovati okolju prijazno in optimizirati delovne procese, da bi bili trajnostno naravnani. Tako smo že leta 2012 namestili sončne elektrarne. Proizvajamo 250 megavatov električne energije, ker pa nismo velik porabnik energije, jo oddajamo nazaj v omrežje in beležimo velike prihranke. Že leta 2018 smo investirali v LED razsvetljavo na senzorje, kjer prihranimo veliko električne energije. Tudi vse viličarje v skladišču imamo z liijonskimi baterijami. Tako jih lahko samo enkrat na dan polnimo, saj potrebujemo vozila v pripravljenosti od 6 pa vse do 22 ure. Testno poizkušamo tudi električna vozila, a za sedaj imajo premajhne zmogljivosti. Za distribucijo po Sloveniji je zmogljivost teh baterij premajhna – za pot iz Maribora do Ljutomera ter nazaj bi morali vmes baterijo vozila polniti, za kar pa seveda nimamo časa. Po drugi strani pa so električna vozila dobra za razvoz po mestu. V kratkem načrtujemo, da bi na vseh naših nakladalnih rampah, vzpostavili tudi polnilnice za tovorna električna vozila, za osebna vozila pa smo polnilnice že vzpostavili. Za nas je pomembno, da smo trajnostno naravnani, saj smo podaljšana roka multinacionalk, ki veliko stavijo na trajnostni razvoj in ekološko osveščenost.

Veste, največja napaka v Sloveniji je bila, da je v Sloveniji šest preprodajalcev električne energije, ki energijo na prostem trgu kupujejo za en evro, preprodajajo pa za 6 evrov. Pri tem pa v žep pospravijo 5 evrov dobička.

Kako pa je infrastruktura v Sloveniji in Evropi prilagojena trajnostnim trendom?

Ja to je velik problem. Veste, največja napaka v Sloveniji je bila, da je v Sloveniji šest preprodajalcev električne energije, ki energijo na prostem trgu kupujejo za en evro, preprodajajo pa za 6 evrov. Pri tem pa v žep pospravijo 5 evrov dobička. Elektrika bi morala biti pod državnim okriljem in nikakor ne v domeni preprodajalcev, ki na račun gospodarstva, pa tudi gospodinjstva služijo veliko denarja. V Sloveniji imajo gospodarski subjekti najdražjo energijo. Na primer pri nas imamo strošek elektrike 0,115 evra, v drugih evropskih državah pa plačujejo 0,095 evra. Že s prejšnjo vlado smo se pogovarjali, kako bi sofinancirali nakup ekoloških vozil. Toda nič ne pomaga, če subvencionirajo vozila, infrastruktura pa temu ni prilagojena – npr. polnilnic za plinska vozila praktično sploh ni. Če bi vsaj naredili plinsko črpalko v Jesenicah, Mariboru, Ljubljani, Kopru, Lendavi, Novem mestu, da bi nekako pokrili ta avtocestni križ, a tega pa žal v Sloveniji še dolgo, dolgo ne moremo pričakovati. Sicer nisem strokovnjak na tem področju, ampak menim, da elektrifikacija motornega prometa ni tista, ki bo rešila svet. Prej bi stavil na vodik, če bodo razvili sistem. Toda kot povsod je peščica ljudi, ki ima velike interese pri elektrifikaciji prometa, podobno kot ima veliko moč naftni lobij.

Kako pa se soočate s krizo na trgu dela?

Kriza zaposlovanja je vedno bila in še vedno je. Mi večji težav pri iskanju delavcev nimamo, saj zgodbo podjetja soustvarjamo vsi skupaj. Imamo svoj portal zaposlitev@famaik.com, na katerega dnevno prispe 30-40 vlog za zaposlitve od povsod – Tadžikistan, Indijci itd.  sicer pa je nekaj tudi Slovencev, ki so se vrnili iz Avstrije. Magna je nedavno odpustila 500 ljudi, a izbira na trgu dela se ni povečala. Vedno bolj sem strog glede teh napotenih delavcev iz zavoda za zaposlovanje. Tukaj bi morali iskalce zaposlitev zgolj evidentirati, ne pa da jim namenjajo finančno pomoč. Vsaj mi na F.A. Maiku nismo nobenega zaposlili iz Zavoda za zaposlovanje, ampak tiste, ki si službo iščejo sami. Potem tudi vemo, da si želijo delati in da bodo tudi dobri sodelavci.

Kako pa digitalizacijo implementirate v svoje delovne procese?

Naš core business je skladiščenje blaga, pretakanje blaga, komisioniranje blaga, distribucija blaga. Z blagom iz naših skladišč zalagamo podjetja v treh državah – Slovenija, Hrvaška in Avstrija. Zagotoviti moramo distribucijo od naročila kupca v 24 urah, tako imamo naš logistični center odprt do 22 ure. Čas je v naši branži zelo pomemben. Ko blago naročijo, jim ga moramo dostaviti, kar se da hitro. Neupravičena zaloga je največji strošek vsakega proizvodnega podjetja. Naši logistični centri so povezani s central warehouse menagmentom, kjer multinacionalke konstantno vidijo, koliko imajo zaloge. Ko podajo naročilo se pri nas dobavnica avtomatsko izpiše. Mi blago komisioniramo, in jim ga dostavimo v najhitrejšem možnem času. Vsi naši procesi so digitalizirani, brez tega ne bi zmogli že vsaj deset let. Pri tem smo resnično zasledovali najnovejše trende in delali velike korake naprej.

S katerimi izzivi pa se srečujete?

Izzivi so vedno veliki. Pri pridobivanju dovoljenj nismo imeli večjih težav. Leta 2014 smo pridobili Sevesa dovoljenje za skladiščenje kemijskih produktov, od leta 2008 imamo certifikat AEO, v žargonu to pomeni, da smo sami cariniki. Lani smo naredili velik korak naprej pri projektu, za katerega smo prejeli tudirebrno priznanje za inovacije Štajerske gospodarske zbornice. Postavili smo prvo skladišče v Evropi za liijonske baterije. Le-te prihajajo iz proizvodnje na Kitajskem. Pripeljejo jih v Luko Koper in Reko, od koder jih pripeljemo v naše skladišče. Skladiščimo jih s termo kamerami, tako vso blago, ki pride k nam skrbno pregledamo in zagotovimo optimalne pogoje za hranjenje. Pri nas je varnost na prvem mestu. Sicer pa že nekaj časa opozarjamo, da bi država morala znižati prispevne stopnje na plače. S tem bi naredili velik korak naprej, ker bi zaposleni lahko več zaslužili, podjetje pa bi tako višalo konkurenčnost. Sedaj pa moramo za višjo stopnjo konkurenčnosti optimizirati delovne procese in konstantno iskati notranje rezerve. A dejstvo je, da smo v Sloveniji postali predragi za Evropo.

The post »Za Evropo smo postali predragi!« appeared first on Gospodarski izzivi.