Kako bi na kratko predstavili agencijo Freezbi?

Freezbi je celovita marketinška agencija, ustanovljena z jasnim ciljem: združiti strateško razmišljanje, kreativnost in merljive poslovne rezultate. Nastala je iz želje po drugačni agenciji – takšni, ki razume poslovno realnost naročnikov in zna marketing povezati s prodajo.

Delujemo v Sloveniji in širši Adriatic regiji, naročnikom pa nudimo podporo od strateškega načrtovanja do izvedbe kampanj, digitalnega oglaševanja, razvoja blagovnih znamk in prodajnega svetovanja. Naša posebnost je celovit pristop, kjer ne razmišljamo po kanalih, temveč po ciljih. Verjamemo, da marketing ni le komunikacija, temveč poslovno orodje za rast.

Prav tako smo ponosni, da smo člani CommUnity International – vodilnega združenja neodvisnih komunikacijskih in kreativnih agencij z vsega sveta, ki deluje v 29 državah in združuje 34 agencij ter več kot 1800 strokovnjakov. Članstvo nam omogoča povezovanje z globalno mrežo znanja, izkušenj in inovacij, kar pomembno krepi našo sposobnost zagotavljanja vrhunskih storitev naročnikom doma in v tujini. Za nas članstvo pomeni več kot prestiž; je priložnost za sodelovanje, izmenjavo idej in sinergijo z agencijami, ki delijo podobne vrednote in standarde kakovosti. S tem pridobivamo širši vpogled v trende na evropskem in svetovnem trgu, hkrati pa ohranjamo lokalno razumevanje in avtentičnost, ki sta ključna za učinkovito komunikacijo.

Nagrade, ki smo jih znotraj združenja prejeli, so potrditev, da naša dela dosegajo visoke mednarodne standarde in dokaz, da se slovenska kreativnost enakovredno umešča ob bok najboljšim v Evropi.

Katere storitve so danes za podjetja najbolj iskane?

Danes podjetja najpogosteje iščejo storitve, ki so neposredno povezane z rezultati. To so predvsem digitalno oglaševanje, performance marketing, upravljanje družbenih omrežij, razvoj spletnih rešitev ter strateško pozicioniranje blagovnih znamk.

Opazimo pa tudi pomemben trend: podjetja vse bolj potrebujejo povezovanje marketinga in prodaje. Zato smo v letu 2024 vzpostavili tudi oddelek prodaje in prodajnega svetovanja. Naročniki si namreč ne želijo zgolj lepih kampanj, temveč sistem, ki vodi do konkretnih poslovnih učinkov.

 S kakšnimi izzivi se podjetja najpogosteje obračajo na vas?

Najpogosteje gre za tri izzive: rast, prepoznavnost in struktura. Podjetja želijo povečati prodajo, vstopiti na nove trge ali okrepiti blagovno znamko. Hkrati pa pogosto ugotovijo, da njihova komunikacija ni dovolj jasna ali usklajena med kanali.

Katja Blažič je tudi svetovalka v okviru INFOPIKE

Velikokrat se srečamo tudi s situacijo, ko marketing v podjetju deluje razdrobljeno – brez jasne strategije, brez merjenja učinkov ali brez povezave s prodajo. Takrat prevzamemo vlogo partnerja, ki postavi temelje, usmeri aktivnosti in poveže vse elemente v enoten sistem.

Kako lahko učinkovita marketinška komunikacija vpliva na poslovanje podjetja?

Učinkovita komunikacija neposredno vpliva na prihodke, ugled in dolgoročno stabilnost podjetja. Marketing gradi zaupanje in zaupanje je valuta sodobnega poslovanja. Prava strategija pomaga podjetju jasno definirati svojo vrednost, nagovoriti pravo ciljno skupino in ustvariti razlikovalno prednost na trgu.

Ko je komunikacija konsistentna, strateška in podprta z analitiko, postane močno poslovno orodje, ki podpira rast in ne le kratkoročnih kampanj.

Katere napake podjetja najpogosteje delajo pri marketingu?

Največja napaka je, da marketing obravnavajo kot strošek in ne kot investicijo. Pogosto se začne z izvedbo brez jasne strategije ali pa se aktivnosti prekinjajo ob prvih nihanjih na trgu. Druga pogosta napaka je razdrobljenost; preveč različnih kanalov brez enotne zgodbe. Opažamo tudi, da se vrednost strokovnega marketinga še vedno podcenjuje. Marsikdo misli, da je komunikacija enostavna, dokler ne vidi, koliko znanja, izkušenj in analize je potrebne za resnično učinkovite rezultate.

Kaj svetujete malim in srednje velikim podjetjem z omejenim proračunom?

Ključno je, da začnejo pri strategiji. Omejen proračun ne pomeni omejenega potenciala, če so cilji jasno postavljeni. Svetujemo fokus – ena jasno definirana ciljna skupina, jasna ponudba in dosledna komunikacija. Bolje je izbrati en ali dva kanala in ju izvajati kakovostno, kot pa biti prisoten povsod brez učinka. Kontinuiteta in merjenje rezultatov sta pomembnejša od velikih, a enkratnih akcij.

Kako pomembna je danes digitalna prisotnost podjetja?

Digitalna prisotnost je danes osnovni standard poslovanja. Kupci podjetje najprej preverijo na spletu, še preden stopijo v stik. Profesionalna spletna stran, aktivna družbena omrežja in jasna vsebina niso več dodana vrednost, temveč pričakovanje. A digitalna prisotnost ni le “biti na spletu”. Gre za strateško upravljanje vsebin, podatkov in uporabniške izkušnje.

Katere vrste projektov najpogosteje izvajate?

Najpogosteje izvajamo celostne kampanje, digitalne projekte, razvoj spletnih mest, upravljanje družbenih omrežij ter organizacijo dogodkov, teh smo izvedli že več kot sto doma in v tujini. Posebej močni smo v projektih, kjer se prepletajo kreativnost, izvedba in poslovni cilj. Naši projekti segajo od retail kampanj do družbeno odgovornih iniciativ in mednarodnih sodelovanj.

Katere ključne nasvete bi dali članom ŠGZ na področju komuniciranja?

• Prvič – komunicirajte jasno in iskreno. Stranke ne kupujejo izdelkov, temveč zaupanje.
• Drugič – razmišljajte dolgoročno. Komunikacija ni enkratna kampanja, temveč proces grajenja odnosa.
• In tretjič – vlagajte v znanje. Svet se spreminja hitro, digitalni kanali, umetna inteligenca in potrošniške navade zahtevajo stalno prilagajanje.

Kakšna je vizija Freezbi za prihodnost?

Naša vizija je postati ena vodilnih regionalnih agencij v Adriatic regiji, z močnim strateškim in digitalnim jedrom. Želimo rasti skupaj z naročniki, nadgrajevati prodajno svetovanje ter ostati prostor, kjer kreativnost ni sama sebi namen, temveč vodi do konkretnih rezultatov.

Verjamemo, da je prava vrednost agencije v ljudeh, v zaupanju in v pogumu, da razmišljamo drugače, a vedno z jasnim ciljem.

The post Marketing kot poslovno orodje: od strategije do merljivih rezultatov appeared first on Gospodarski izzivi.

Kakšna je bila vaša glavna motivacija za pridobitev ocene EcoVadis?

Naša glavna motivacija za pridobitev vnovične ocene EcoVadis izhaja iz naše zavezanosti k družbeni odgovornosti in trajnostnemu gospodarstvu. Takšne ocene podpirajo naše prizadevanje za zmanjšanje okoljskih tveganj, zagotavljajo skladnost z okoljskimi predpisi ter krepijo naš ugled kot odgovornega in trajnostno usmerjenega podjetja. S tem izkazujemo svojo predanost ustvarjanju pozitivnega vpliva na družbo in okolje. Hkrati pa izpolnjujemo tudi pričakovanja naših strank, saj nam ocene pomagajo ohranjati transparentnost in zaupanje ter zagotavljajo konkurenčno prednost za nadaljnjo rast na trajnostno naravnanem trgu.

Kako ste se pripravili na ocenjevanje EcoVadis?

Že vrsto let smo ocenjeni na platformi EcoVadis, letos pa smo si še dodatno želeli izboljšati naše procese. To nam je tudi uspelo, saj smo prejeli zlato medaljo. Postopek ocenjevanja za pridobitev EcoVadis certifikata je temeljit in obsežen, saj  vključuje pregled 21 trajnostnih meril na štirih ključnih področjih: okolje, delo in človekove pravice, etika ter trajnostna nabava. Za to je bilo potrebno tesno sodelovanje različnih oddelkov: kadrovske službe, oddelka za zdravje, varnost in ekologijo, oddelka skladnosti, nabave, vzdrževanja itd., kjer so zaposleni aktivno zbirali podatke, dokumentirali procese in zagotavljali skladnosti z merili. Vpeljati smo morali tudi nekatere nove protokole ter pričeti z objavo letnega trajnostnega poročila. Celoten proces je zajemal timsko delo, pri katerem so vsi prispevali k dokazovanju naše zavezanosti trajnosti in izpolnjevanju visokih standardov za pridobitev tega priznanja.

S kakšnimi izzivi ste se soočili med postopkom ocenjevanja?

Eden največjih izzivov je bilo usklajevanje prizadevanj različnih oddelkov, saj trajnost vpliva na številne vidike organizacije. Zbiranje podatkov je zahtevalo kar nekaj časa. Poleg tega je bilo potrebno posodobiti ali spremeniti že obstoječe protokole, da bi jih uskladili z zahtevami EcoVadisa. To pa je bil zapleten proces, ki je zahteval sodelovanje in podporo številnih deležnikov. V skladu s postopkom smo prvič uvedli tudi novo prakso – objavo letnega trajnostnega poročila, kar je prav tako zahtevalo veliko časa in truda za pripravo.

Kakšne so bile največje spremembe v vašem podjetju po pridobitvi certifikata?

Zlata medalja, ki smo jo prejeli, potrjuje, da smo na pravi poti, in nas spodbuja k nadaljnjim korakom pri zasledovanju trajnostnih ciljev. V zadnjem letu smo se osredotočili na trajnostne cilje. Ustanovili smo oddelek za trajnostni razvoj ter uvedli prakso izračuna ogljičnega odtisa in analize življenjskega cikla (LCA). Ker verjamemo, da so to pravi koraki, bomo še naprej razvijali te procese za bolj trajnostno gospodarstvo.

Naši trajnostni cilji so jasni – do leta 2030 želimo zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 30-odstotkov, porabo vode za 20-odstotkov in količino odpadkov za tretjino

 

Kako je certifikat EcoVadis vplival na vaše odnose s strankami, poslovnimi partnerji in motivacijo zaposlenih?

Dejstvo, da smo prejeli zlato medaljo, pomeni, da smo med petimi odstotki najboljših podjetij, ocenjenih na tej platformi. Kemična industrija se pogosto sooča s strogim nadzorom glede okoljskih in etičnih praks, zato nas to priznanje resnično pozicionira kot podjetje, ki je zavezano etičnemu in transparentnemu ravnanju ter spoštovanju okolja. Na platformi so ocenjeni tudi naši vodilni konkurenti in če želimo biti med najboljšimi v naši panogi, moramo veliko pozornosti nameniti temu, da bomo med najboljšimi tudi na področju trajnosti.

Lahko navedete konkretne primere projektov ali pobud, ki ste jih izvedli v okviru trajnostnega razvoja?

Naši trajnostni cilji so jasni – do leta 2030 želimo zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 30-odstotkov, porabo vode za 20-odstotkov in količino odpadkov za tretjino. Hkrati razvijamo bolj trajnostne barve in premaze, pri čemer upoštevamo metodologijo za ocenjevanje trajnostnih izdelkov, ki temelji na oceni »Portfolio Sustainability Assesment«, ki ga je razvil The World Business Council for Sustainbable Development in okviru »Safe and Sustainable by Design«, ki ga je določila Evropska komisija in ga je sprejelo tudi glavno evropsko trgovsko združenje za kemično industrijo CEFIC. Kot sem že omenila, smo v preteklem letu uvedli prakso izračuna ogljičnega odtisa in analize življenjskega cikla naših izdelkov. Želimo, da ta orodja uporabljamo ne le na podlagi zahtev naših strank, temveč tudi za razvoj novih izdelkov.

Kako ste uskladili svoje trajnostne cilje s poslovnimi cilji podjetja in kateri so bili največji izzivi pri doseganju vaših trajnostnih ciljev ter kako ste jih premagali?

Naši trajnostni cilji so del naše poslovne strategije. Trajnost poslovanja danes ni samo ekonomska trajnost, temveč tudi okoljska in družbena trajnost. Vsi trije stebri trajnosti morajo biti usklajeni in del poslovnih praks, ki vzdržujejo poslovanje in ohranjajo uspeh podjetja. V želji, da bi dosegli trajnostne cilje in pospešili trajnostne inovacije, moramo sodelovati v celotni vrednostni verigi. S tem pristopom ne upoštevamo le tveganja pomanjkanja surovin, novih predpisov ali novih zahtev strank, temveč lahko s sodelovanjem pospešimo spremembe in skupaj pridemo do inovacij.

The post dr. Radmila Wollrab: »Postati želimo najboljši na področju trajnosti!« appeared first on Gospodarski izzivi.

V začetku meseca ste zaključili obsežen projekt digitalne preobrazbe Aluminij 4.0 – Na poti pametne tovarne odporne na spremembe. Pa če lahko na kratko predstavite projekt?

S projektom Aluminij 4.0, ki smo ga izvedli s konzorcijskimi partnerji InovaIT in Comland, smo v poslovanje vpeljali mnoge moderne informacijske tehnologije od industrijskega interneta stvari, sodobnega koncepta zajemanja in obdelave podatkov (UNS), avtomatizacije, robotike, umetne inteligence, uporaba oblačnih tehnologij do navidezne resničnosti. Projekt je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga financira Mehanizem za okrevanje in odpornost. Skupna vrednost projekta znaša 6,2 milijona evrov, za kar je konzorcij pridobil evropska sredstva v višini 2,2 milijona evrov. S procesom digitalne preobrazbe postaja Talum pametna tovarna, ki bo sposoben hitro in učinkovito odgovarjati na zahteve in spremembe na trgu ter se povezovati v nove digitalne verige vrednosti.

Katere cilje zasledujete z digitalno strategijo?

Z zastavljeno digitalno strategijo smo si postavili jasne poslovne cilje, ki jih želimo doseči z digitalno preobrazbo in ki bodo tovarni pomagali ohranjati konkurenčnost na globalnem trgu. Cilj digitalne preobrazbe je, da Talum postane pametno podjetje (pametna tovarna), katerega poslovanje temelji na podatkih in bo v pretežni meri tudi avtomatizirano in digitalizirano, s čimer bo:

• sposobno hitro in učinkovito odgovarjati na zahteve in spremembe na trgu,
• v vsakem trenutku pripravljeno in odporno na morebitne različne nepredvidljive dogodke v okolju (lokalno, globalno),
• trajnostno naravnano tako z vidika procesov in izdelkov, kot tudi z vidika okoljskega in družbeno odgovornega ravnanja, kjer se pričakuje še dodatne zahteve in standarde pri zniževanju ogljičnega odtisa (CO2), obvladovanje celovitega življenjskega cikla izdelka ter upoštevanje principov krožnega gospodarstva in energijske učinkovitosti.

Kako zahtevna je implementacija novih digitalnih praks v tako velikem sistemu kot je Talum? Kako zaposleni sprejemajo novosti?

Vsaka sprememba in vpeljevanje nekaj novega v procesu je lahko težko sprejeta, sploh v proizvodnem podjetju. Zato je potrebno pri uvajanju digitalnih tehnologij stopati z majhnimi koraki, uporabnikom pa prikazati, da jim je digitalizacija in umetna inteligenca v pomoč in da jih ne bo nadomestila. Digitalna preobrazba se začne s spremembo razmišljanja. Odnos do digitalnih tehnologij ne sme biti zastrašujoč ampak mora biti prikazan kot pripomoček za boljšo organizacijo in izvedbo dela.

V Talumu vzpostavljate razvojno okolje z nazivom »Soba 4.0«. Za kaj pravzaprav gre in kako bo to vplivalo na posamezne delovne procese?

Soba 4.0 je odgovor na izzive in priložnosti, ki jih pred Talum postavlja prehod v pametno tovarno. Spremembe, ki se že dogajajo vpeljujejo nove principe, nove tehnologije ter nove poklice, ki so primarno namenjeni delu s podatki in informacijami. Zamišljena je kot moderno tehnološko inovativno okolje, ki ni namenjeno izključno za potrebe informatizacije in avtomatizacije, ampak bo namenjeno odprtemu sodelovanju in povezovanju različnih oddelkov znotraj Taluma, kupcev ter zunanjih institucij.
Soba 4.0 ima več ciljev, in sicer:

• pospešiti prehod v digitalno tovarno in zagotoviti ustvarjalno okolje in vse potrebne resurse,
• prepoznavanje uporabnih vrednosti ključnih poslovnih in proizvodnih podatkov ter oblikovanje spoznanj na podlagi katerih se sprejemajo boljše operativne in poslovne odločitve,
• vzpostaviti realno, virtualno ali kombinirano okolje za razvoj specifičnih sistemov za digitalizacijo (ki vključuje avtomatizacijo in informatizacijo) v proizvodnji aluminija,
• zagotoviti praktično učno okolje za dvig digitalnih kompetenc in znanj zaposlenih (obstoječi, novo zaposleni, študenti) na področju avtomatizacije (OT), informatike (IT) in procesnih (proizvodnih) tehnologij ter podpora razvoju novih poklicev kot so inženir digitalne proizvodnje, strateg za kibernetsko varnost v proizvodnji, inženir za sodelovalno robotiko, strateg upravljanja sprememb, specialist za sisteme virtualne in obogatene resničnosti, arhitekt uporabniške izkušnje, arhitekt digitalnega dvojčka, podatkovni analitik, podatkovni arhitekt in inženir ipd.,
• razvoj odprte in inovativne kulture transparentnega sodelovanja med različnimi oddelki, poslovnimi partnerji in izobraževalnimi inštitucijami (fakultete, inštituti).

V okviru projekta je nastala tudi platforma DigiTAL-UM ki povezuje ključne procese. Kako ključna je ta platforma za zagotavljanje varnosti procesov?

Najnaprednejše digitalne tehnologije smo vpeljali v vse ključne poslovne procese, kar je omogočilo oblikovanje poenotene digitalne platforme. Platforma DigiTAL-UM povezuje ključne procese, vključno s proizvodnjo (MES podatki), ERP sistemom, modulom LCA za spremljanje ogljičnega odtisa, orodjem IQS ter drugimi povezavami. Celotna arhitektura sistema temelji na najnovejših varnostnih standardih, kar zagotavlja varnost in zanesljivost delovanja, kar je v današnjem času ob nenehnih grožnjah in vdorih v sisteme podjetje izredno pomembno.

The post Digitalna preobrazba se začne s spremembo razmišljanja appeared first on Gospodarski izzivi.

Začetki podjetja F.A. Maik segajo že več kot 30-let nazaj. Kateri dejavniki so po vaše ključni za vaš uspeh?

F.A. Maik je nastal po spletu mnogih okoliščin. Zaposlen sem bil v Henklu in lasntiki so se takrat odločili, da bodo transport predali v zunanje izvajanje, to sem prevzel in tako se je nekako začelo. Sčasoma smo širili svoje storitve na carinsko poslovanje, kasneje smo začeli še s skladiščenjem. Sprva smo skladiščili produkte za Ecolab, kasneje še za Henkel. Danes večinoma sodelujemo z mutinacionalkami. Z leti smo pridobili še Seveso dovoljenje in danes imamo več kot 50.000 m² takšnih površin. Postopoma smo rastli. Danes je v F.A. Maik skupini zaposlenih preko 140 ljudi. Organizirani smo tako, da imamo F.A. Maik skupino, ki združuje še – F.A. Maik Maribor, F.A. Maik logistic v Zagrebu, F.A. Maik logistic v Beogradu, F.A. Maik poslovno enoto na Dunaju in F.A. Maik poslovno enoto v Sežani. Na vseh teh izpostavah letno ustvarimo več kot 14 milijonov evrov prometa.

Kako pa zasledujete trende trajnostne ekonomije?

Trudimo se delovati okolju prijazno in optimizirati delovne procese, da bi bili trajnostno naravnani. Tako smo že leta 2012 namestili sončne elektrarne. Proizvajamo 250 megavatov električne energije, ker pa nismo velik porabnik energije, jo oddajamo nazaj v omrežje in beležimo velike prihranke. Že leta 2018 smo investirali v LED razsvetljavo na senzorje, kjer prihranimo veliko električne energije. Tudi vse viličarje v skladišču imamo z liijonskimi baterijami. Tako jih lahko samo enkrat na dan polnimo, saj potrebujemo vozila v pripravljenosti od 6 pa vse do 22 ure. Testno poizkušamo tudi električna vozila, a za sedaj imajo premajhne zmogljivosti. Za distribucijo po Sloveniji je zmogljivost teh baterij premajhna – za pot iz Maribora do Ljutomera ter nazaj bi morali vmes baterijo vozila polniti, za kar pa seveda nimamo časa. Po drugi strani pa so električna vozila dobra za razvoz po mestu. V kratkem načrtujemo, da bi na vseh naših nakladalnih rampah, vzpostavili tudi polnilnice za tovorna električna vozila, za osebna vozila pa smo polnilnice že vzpostavili. Za nas je pomembno, da smo trajnostno naravnani, saj smo podaljšana roka multinacionalk, ki veliko stavijo na trajnostni razvoj in ekološko osveščenost.

Veste, največja napaka v Sloveniji je bila, da je v Sloveniji šest preprodajalcev električne energije, ki energijo na prostem trgu kupujejo za en evro, preprodajajo pa za 6 evrov. Pri tem pa v žep pospravijo 5 evrov dobička.

Kako pa je infrastruktura v Sloveniji in Evropi prilagojena trajnostnim trendom?

Ja to je velik problem. Veste, največja napaka v Sloveniji je bila, da je v Sloveniji šest preprodajalcev električne energije, ki energijo na prostem trgu kupujejo za en evro, preprodajajo pa za 6 evrov. Pri tem pa v žep pospravijo 5 evrov dobička. Elektrika bi morala biti pod državnim okriljem in nikakor ne v domeni preprodajalcev, ki na račun gospodarstva, pa tudi gospodinjstva služijo veliko denarja. V Sloveniji imajo gospodarski subjekti najdražjo energijo. Na primer pri nas imamo strošek elektrike 0,115 evra, v drugih evropskih državah pa plačujejo 0,095 evra. Že s prejšnjo vlado smo se pogovarjali, kako bi sofinancirali nakup ekoloških vozil. Toda nič ne pomaga, če subvencionirajo vozila, infrastruktura pa temu ni prilagojena – npr. polnilnic za plinska vozila praktično sploh ni. Če bi vsaj naredili plinsko črpalko v Jesenicah, Mariboru, Ljubljani, Kopru, Lendavi, Novem mestu, da bi nekako pokrili ta avtocestni križ, a tega pa žal v Sloveniji še dolgo, dolgo ne moremo pričakovati. Sicer nisem strokovnjak na tem področju, ampak menim, da elektrifikacija motornega prometa ni tista, ki bo rešila svet. Prej bi stavil na vodik, če bodo razvili sistem. Toda kot povsod je peščica ljudi, ki ima velike interese pri elektrifikaciji prometa, podobno kot ima veliko moč naftni lobij.

Kako pa se soočate s krizo na trgu dela?

Kriza zaposlovanja je vedno bila in še vedno je. Mi večji težav pri iskanju delavcev nimamo, saj zgodbo podjetja soustvarjamo vsi skupaj. Imamo svoj portal zaposlitev@famaik.com, na katerega dnevno prispe 30-40 vlog za zaposlitve od povsod – Tadžikistan, Indijci itd.  sicer pa je nekaj tudi Slovencev, ki so se vrnili iz Avstrije. Magna je nedavno odpustila 500 ljudi, a izbira na trgu dela se ni povečala. Vedno bolj sem strog glede teh napotenih delavcev iz zavoda za zaposlovanje. Tukaj bi morali iskalce zaposlitev zgolj evidentirati, ne pa da jim namenjajo finančno pomoč. Vsaj mi na F.A. Maiku nismo nobenega zaposlili iz Zavoda za zaposlovanje, ampak tiste, ki si službo iščejo sami. Potem tudi vemo, da si želijo delati in da bodo tudi dobri sodelavci.

Kako pa digitalizacijo implementirate v svoje delovne procese?

Naš core business je skladiščenje blaga, pretakanje blaga, komisioniranje blaga, distribucija blaga. Z blagom iz naših skladišč zalagamo podjetja v treh državah – Slovenija, Hrvaška in Avstrija. Zagotoviti moramo distribucijo od naročila kupca v 24 urah, tako imamo naš logistični center odprt do 22 ure. Čas je v naši branži zelo pomemben. Ko blago naročijo, jim ga moramo dostaviti, kar se da hitro. Neupravičena zaloga je največji strošek vsakega proizvodnega podjetja. Naši logistični centri so povezani s central warehouse menagmentom, kjer multinacionalke konstantno vidijo, koliko imajo zaloge. Ko podajo naročilo se pri nas dobavnica avtomatsko izpiše. Mi blago komisioniramo, in jim ga dostavimo v najhitrejšem možnem času. Vsi naši procesi so digitalizirani, brez tega ne bi zmogli že vsaj deset let. Pri tem smo resnično zasledovali najnovejše trende in delali velike korake naprej.

S katerimi izzivi pa se srečujete?

Izzivi so vedno veliki. Pri pridobivanju dovoljenj nismo imeli večjih težav. Leta 2014 smo pridobili Sevesa dovoljenje za skladiščenje kemijskih produktov, od leta 2008 imamo certifikat AEO, v žargonu to pomeni, da smo sami cariniki. Lani smo naredili velik korak naprej pri projektu, za katerega smo prejeli tudirebrno priznanje za inovacije Štajerske gospodarske zbornice. Postavili smo prvo skladišče v Evropi za liijonske baterije. Le-te prihajajo iz proizvodnje na Kitajskem. Pripeljejo jih v Luko Koper in Reko, od koder jih pripeljemo v naše skladišče. Skladiščimo jih s termo kamerami, tako vso blago, ki pride k nam skrbno pregledamo in zagotovimo optimalne pogoje za hranjenje. Pri nas je varnost na prvem mestu. Sicer pa že nekaj časa opozarjamo, da bi država morala znižati prispevne stopnje na plače. S tem bi naredili velik korak naprej, ker bi zaposleni lahko več zaslužili, podjetje pa bi tako višalo konkurenčnost. Sedaj pa moramo za višjo stopnjo konkurenčnosti optimizirati delovne procese in konstantno iskati notranje rezerve. A dejstvo je, da smo v Sloveniji postali predragi za Evropo.

The post »Za Evropo smo postali predragi!« appeared first on Gospodarski izzivi.

Industrija srečanj je v času koronakrize utrpela velik udarec. Kako ste okrevali, in kakšne rezultate beležite danes?
Rado Vračko: Sicer smo res najbolj prepoznavni po šotorih za dogodke, a vendar je nabor naših produktov zelo velik. Poleg velikih šotorov za dogodke, delamo še industrijske hale, ki so lahko industrijski šotori ali pa skladiščni šotori, po želji tudi velike industrijske hale. Zase proizvajamo tudi razne izdelke iz platna, kot so šotorska platna za industrijske skladiščne šotore. Veliko proizvajamo tudi za tujino, saj izvažamo v Avstrijo, Nemčijo in Francijo. Posojamo tribune in gradbene odre, izvajamo pa tudi montažne storitve. V času korone sta bila najbolj prizadeta oziroma povsem ustavljena programa izposoje tribun in šotorov za dogodke. Takrat smo v tem segmentu ostali čez noč brez posla in evidentno se je pokazalo, kako koristno je, da imamo v hiši več programov, saj smo vse sile usmerili v druge programe. Zelo smo se fokusirali na program Industrijskih objektov, ki je tudi zelo zrasel. Ko so se dogodki v drugi polovici leta 2022 odprli, pa vse do danes, je povpraševanje veliko. Ljudje so bili željni raznoraznih dogodkov, tako da se je tržišče po koncu koronskih omejitev na tem segmentu močno okrepilo.
Miha Železnik: Tudi montažne storitve v tujini so se v času koronakrize popolnoma ustavile. Pred letom 2020 smo, kar s tremi dodatnimi skupinami in 20-imi ljudmi opravljali montažne storitve za dogodke v tujini. V času epidemije tega dve leti nismo izvajali, posledično pa smo morali zmanjšati tudi število zaposlenih v tem programu. Šotore pa ponujamo tudi v maloprodaji. Gre za manjše, lažje sestavljive šotore, kjer ni potrebna monterska ekipa. Kupujejo jih predvsem gostinci in podjetja, ki jih potrebujejo za promocijo na sejmih oziroma dogodkih.

Veliko podjetij se ukvarja z izzivi, ki jih prinaša energetska kriza. Kako pa ste se v Expo Biro prilagodili razmeram na trgu?
Rado Vračko: Expo Biro ni energetsko intenzivno podjetje. Še največ energije trošimo pri proizvodnji platen, saj imamo varilne stroje, ki porabijo veliko energije. Sicer pa je energija pri nas zelo majhen strošek, tako da nima večjega vpliva na naše poslovanje. Seveda se nam je energija podražila, kar je vplivalo na stroške in nadaljnje kalkulacije, toda kljub vsemu ni imelo kakšen večji vpliv na poslovanje. Večje izzive imamo z gospodarskim ohlajanjem in visokimi bančnimi obrestmi, kar najbolj občutimo na področju industrijskih objektov. Med pandemijo koronavirusa je ta segment našega poslovanja zelo zrasel in obseg prodaje iz tega programa je postal največji. Lani smo že občutili upad naročil, letos pa se trend nadaljuje. Podjetja sicer še naročajo manjše skladiščne šotore, kakšnih večjih objektov pa je manj. Nek manko pa je zagotovo povezan tudi s pridobitvijo gradbenih dovoljenj, spremembo prostorskih aktov, kar v Sloveniji traja zelo, zelo dolgo in predstavlja velik problem za gospodarstvo.

Tudi na področju zaposlovanja se številna podjetja soočajo z mankom delovne sile. Kako pa se vi spopadate s primanjkljajem ponudbe na trgu dela?
Rado Vračko: S pomanjkanjem delovne sile se konstantno soočamo, toda stvari obvladujemo. Želeli bi zaposliti več montažerjev, a jih je težje najti. Na trgu dela se pozna bližina Avstrije, kamor številni odhajajo dnevno na delo. To vrzel polnimo s tujci iz Bosne in Hercegovine in Srbije, s katerimi smo zelo zadovoljni. Pri delovni sili v proizvodnji pa nimamo težav, saj imamo z dobrimi delavci popolnjena vsa razpoložljiva mesta.

Kako je mogoče, da tujci na delovna dovoljenja čakajo nedopustnih 12-mesecev. Gre za lose-lose situacijo, kjer prav vsi akterji v verigi izgubljajo. To, kar se trenutno dogaja, je prava tragedija.

Velik poudarek v sodobnem poslovnem okolju je tudi na digitalizaciji in vpeljavi pametnih tehnologij za optimiziranje delovnih procesov. Kako pa se v Expo Biro soočate s temi izzivi?
Miha Železnik: V podjetju dajemo velik poudarek digitalizaciji. Sodelujemo z zunanjim razvojnikom, ki razvija naš interni sistem za vodenje projektov. Prizadevamo si, da bi vzpostavili stično točko, kjer bi tehnika in komerciala, pa tudi računovodstvo pridobili ključne informacije za realizacijo posameznega projekta.
Rado Vračko: V podjetju imamo sistem, ki nam nedvomno služi, vendar imamo še nekaj manevrskega prostora za izboljšave, saj delujemo v specifični dejavnosti, takšnega programa pa na tržišču še ni. Kot je že Miha poudaril je ta proces živa stvar, tako da zmeraj kaj dodamo, odvzamemo, poenostavimo itd. Ustaljen delovni proces želimo poenostaviti in zmanjšati birokracijo na minimum ter povečati učinkovitost.

Ali v prihodnjem obdobju načrtujete, kakšne investicije?
Rado Vračko: Večjih investicij ne planiramo, manjša vlaganja pa moramo konstantno investirati v opremo – kupujemo nove šotore za dogodke ali druge objekte, ki jih kasneje dajemo v najem. Sicer pa sledimo novitetam na tržišču in spremljamo trende, da lahko še naprej izpolnimo pričakovanja naših kupcev.
Miha Železnik: V načrtu smo imeli večjo investicijo, a nismo pridobili delež sofinanciranja, tako da se potem za naložbo nismo odločili. Velike investicije brez subvencij so v naši branži, kjer je dodana vrednost relativno majhna, precej tvegane. Kasneje se je tudi tržišče ohladilo, tako da smo se odločili, da z naložbo počakamo.
Rado Vračko: Želeli smo preurediti svojo proizvodnjo, toda kasneje ugotovili, da smo v bistvu prostorsko omejeni zgolj pri enem produktu, tako da smo začasno širitev ustavili, a načrti za naprej ostajajo. Ta lokacija je krasna. Imamo veliko parcelo in dovolj prostora za nove investicije, nove prostore in razširitev.

Veliko prometa ustvarite tudi na tujih trgih. S kakšnimi izzivi in težavami se ukvarjate v domačem poslovnem okolju, ki jih v tujini ne poznajo?
Rado Vračko: En zakon je res zelo vplival na naše poslovanje. To je zakonodaja o izvajanju čezmejnih storitev. Delo v tujini je s spremembo zakona postalo veliko bolj obremenjeno. Močno smo se zavzemali , da zakona ne bi potrdili. Negodovali smo in bili jezni, ampak s strani pristojnih ni bilo nobenega posluha. Država je spremenila pogoje dela in to smo enostavno morali sprejeti. Takrat smo se zgledovali po sosednjih državah in potrdim lahko, da so pogoji na Hrvaškem in v Avstriji boljši. Večkrat so nas že vprašali, ali razmišljamo o selitvi dejavnosti v tujino, vendar zaenkrat ostajamo doma. Moram pa priznati, da so spremembe, ki nam otežujejo delo, postale neke vrste stalnica. Na primer strošek bolniške se je podaljšal iz 20 delovnih dni na 30, pa evidenca delovnega časa itd. Od države bi pričakovali več ukrepov, ki bi nam olajšali delo in poenostavili postopke. Birokracija je velik problem, pa tudi pridobivanje ustreznih dovoljenj, sploh sedaj ko večina upravnih enot stavka. Kako je mogoče, da tujci na delovna dovoljenja čakajo nedopustnih 12-mesecev. Kljub vsem naporom, ki jih porabimo, da najdemo ustrezen kader v tujini, ga brez dovoljenj ne moremo zaposliti, ne moremo optimalno zagotavljati svojih storitev oziroma pridobiti novih poslovnih priložnosti. Tako izgubljamo dohodek, posredno pa tudi država izgublja proračunska sredstva, ki bi jih pridobila iz naslova obveznih davkov in dajatev. Gre za lose-lose situacijo, kjer prav vsi akterji v verigi izgubljajo. To, kar se trenutno dogaja, je prava tragedija.

Kaj pa so vaši predlogi, za bolj konkurenčno gospodarstvo?
Rado Vračko: Zagotovo bi si želeli, da bi bili stroški dela manj obremenjeni. V Sloveniji je ta strošek relativno visok, tisti neto, ki ga delavec dobi na račun, pa je delavcu premajhen. Saj o tem govorimo že dolgo časa, vendar zagotovo bi bilo vredno razmisliti o nekaterih razbremenitvah – tako bi podjetja imela več delavcev na voljo, saj dvomim, da se iz užitka dnevno vozijo v Avstrijo v službo, ampak ker tam bolje zaslužijo. Dodatno bi lahko skrajšali birokratske postopke in jih poenostavili, da bi se podjetja lahko čim več časa posvečala »core business-u«.

The post Spremembe, ki prinašajo številne izzive, so postale neke vrste stalnica appeared first on Gospodarski izzivi.

Skladno z Uredbo (EU) 2018/1999 je treba Evropski komisiji predložiti sprejeto posodobitev NEPN do 30. junija 2024.

O vse bolj perečem področju realizicije zadanih energetskih ciljev, energetske samooskrbe  in proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije smo se pogovarjali s Primožem Tručlom, članom Regijskega sveta za energetiko Štajerske gospodarske zbornice in predsednikom Združenja slovenske fotovoltaike.

Kakšne  in katere so po vašem mnenju največje ovire prehoda Slovenije na pretežno obnovljive vire energije in koliko je to realen cilj?

V Sloveniji smo glede obnovljivih virov že naredili kar nekaj v precej oddaljeni preteklosti, koristno smo namreč uporabili naše glavne reke in jim dodali hidroelektrarne, kjer lahko dobro izkoriščamo energijo vode. Država in zakoni, pa se sedaj osredotočajo predvsem na izgradnjo sončnih elektrarn, kjer pa moramo biti pozorni na to, da je proizvodnja energije omejena samo na dnevno delovanje, zato bi se morali bolj osredotočiti na spremljevalne ukrepe ob izgradnji samih novih kapacitet, to pomeni izgradnja distribucijskega in jačanje prenosnega omrežja ter izgradnja črpalnih elektrarn. Veliko prostora za izboljšanje je še pri vetrni energiji, saj bi zaradi reliefa lahko izkoristili več vetra, gre pa tukaj za problem umeščanja zaradi nestrinjanja lastnikov parcel, javnosti in okoliških društev. Cilji glede prehoda na obnovljive vire so postavljeni realno,  problem pa predstavljajo postopki pridobitve vseh dovoljenj in soglasij za umestitev novih obnovljivih virov v okolje pa najsi gre za vetrne, hidro ali sončne elektrarne. Gre predvsem za pomanjkanje politične volje in predvsem poguma narediti prave stvari. Politiki pazijo predvsem na to, da so všečni in se premalo zavedajo, da ne moreš biti vedno vsem všeč, če delaš prave stvari.

Katere so največje ovire pri umeščanju sončnih elektrarn  v prostor?

Največja ovira pri umeščanju sončnih elektrarn je šibko elektrodistibucijsko omrežje; zadnje leto se je zavrnilo veliko soglasij za priključitev sončne elektrarne (po podatkih se zavrne vsaka 4 vloga). Glede na to, da se je država osredotočila na izrabo sončne energije, bi bilo potrebno tudi omrežje temu prilagoditi, je pa to seveda velik finančni zalogaj in trd oreh, saj distribucije pesti tudi kadrovsko pomanjkanje.

Prav tako so problem dolgi administrativni postopki za pridobitev večjih sončnih elektrarn, saj od vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasje ter dejanske postavitve sončne elektrarne preteče nekaj let. Veliko je dela z upravnimi postopki, ki zavirajo uresničitev hitre postavitve sončnih elektrarn. Eden od primerov je obravnavanje vlog za soglasje večjih sončnih elektrarn v istem kupu/skupaj z vlogami za manjše sončne elektrarne, ker je popolnoma nesprejemljivo in nelogično.

Na kakšen način bi bilo mogoče te ovire preseči? Zakaj se te ovire sploh pojavljajo?

Določeni so postopki za pridobitev soglasja in realizacijo obratovanja sončne elektrarne, ki pa bi morali biti glede na nujno doseganje ciljev obnovljivih virov energije manj kompleksni oz. bolj prijazni do investitorjev in izvajalcev, saj se na odgovor na vloženo enotno vlogo za pridobitev soglasja čaka nekaj mesecev, navkljub zakonu, ki izdajatelju soglasja nalaga 30 dnevni rok za odgovor.

Kakšne so vaše izkušnje z uvajanje OVE v Sloveniji?

Slovenija je svoj del v OVE začela z gradnjo hidroelektrarn, v zadnjih letih pa se je osredotočila predvsem na izgradnjo sistemov sončnih elektrarn. Nedavno se je sprejelo nekaj zakonov, med drugim Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in Uredba o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav. Določila se bodo prednostna območja za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn, kar pomeni, da se na tem področju veliko dogaja, najpomembnejša pa bo seveda umestitev pravil v prakso. Njihova učinkovitost in primernost se bo pokazala v naslednjih letih.

Se podjetja dovolj zavedajo pomena uporabe OVE? Kje so največje koristi in ovire pri uvajanju OVE v podjetja?

Večja podjetja bodo prisiljena vložiti v OVE, predvsem sončne elektrarne, saj je v  ZUNPEOVE že določeno, da je postavitev sončne elektrarne obvezna na strehah obstoječih objektov, katerih tlorisna površina strehe presega 1.700 m². Sončne elektrarne bo prav tako potrebno namestiti na vse nove strehe in parkirišča, ki imajo strehe večje od 1.000 m².

Največje koristi pri postavitvi sončne elektrarne so predvsem v tem, da lahko podjetje v celoti ali delno pokriva potrebo po električni energiji takrat, ko je njihova proizvodnja največja. Za nekatere investitorje je lahko ovira za uvajanje OVE cena investicije, ampak podjetja so lahko vključena v podporno shemo, s pomočjo zagotovljenih odkupov elektrike po višji ceni (konkretno za sončne elektrarne), kar bistveno olajša odločitev za investicijo.

Katerim podjetjem (mikro, malim, srednjim, velikim) bi svetovali uporabo OVE? So razlike glede na velikost podjetja?

Uporabo obnovljivih virov energije – fotovoltaiko svetujem vsem, predvsem pa podjetjem z veliko potrebo in porabo po električni energiji, saj si lahko vsaj del porabe pokrijejo s pomočjo sončne elektrarne. Glede na prihajajoč tarifni sistem in časovne bloke bo za podjetja izziv pridobiti poceni elektriko, če jo lahko sami proizvedejo je še večji plus.

Razlik po velikosti podjetij glede predlaganja sončne elektrarne ni. Kdor si želi zagotoviti samooskrbnost in uporabiti sonce kot vir energije, bo takoj investiral sončne elektrarne, morebitni zadržek bi lahko predstavljalo nerazpolaganje s primerno površino za namestitev modulov, vendar se tudi to da rešiti z najemom primernih streh.

Kakšen bi bil vaš idealen energetski recept za Slovenijo?

Če upoštevamo direktive Evropske unije in doseganje visokih ciljev glede obnovljivih virov, bi morali glede na naš relief in podnebne razmere čim bolje izkoristiti sončno energijo, kakor tudi vetrno energijo na območjih, kjer imamo veter, predvsem na Primorskem in nekaterih delih Krasa, Dolenjske in Pohorja. Sončna energija je omejena na dnevno proizvodnjo, energija vode je večinoma že izkoriščena, zato bi bilo treba hitro dokončati in v omrežje priklopiti ČHE Kozjak in začeti iskati lokacije za nove črpalne hidro elektrarne po vsej Sloveniji. Potrebno je narediti koristne kompromise, saj je cilje EU potrebno doseči, ne samo zato, ker bomo drugače, kot že zadnja tri leta, še naprej plačevali kazni, ampak zato, ker je to edina pot do cilja zagotavljanja pretežno domače energetske oskrbe.

The post Izzivi slovenske energetike – Primož Tručl appeared first on Gospodarski izzivi.

Kako so po vašem mnenju slovenska podjetja pripravljena na uvajanje UI v svoje poslovanje? Ali so kakšne razlike med podjetji glede na njihovo velikost?

Praktična uporaba umetne inteligence je še vedno problematična, podjetja so nesigurna, in čakajo, da vidijo praktične primere pri drugih podjetjih in se tako naučijo na napakah in težavah drugih, preden jih vzamejo na svoja pleča. Je pa dejstvo, da večja slovenska podjetja vse bolj prepoznavajo pomen uvajanja uporabniške izkušnje v svoje poslovanje. Večja podjetja so pogosto bolje opremljena za integracijo UI v svoje poslovanje, saj imajo običajno večje ekipe, specializirane za oblikovanje uporabniških vmesnikov in uporabniških izkušenj. Naše podjetje, v tem trenutku, s ProSol tehnologijo, razvija integracijo UI v dve večji slovenski podjetji, telekomunikacijsko in zavarovalniško, v katerih vse bolj prepoznavajo, da je to prava in neizogibna pot razvoja. Pomembno je tudi omeniti, da je stopnja pripravljenosti na uvajanje UI odvisna tudi od panoge in specifičnih ciljev posameznega podjetja.

Se pa manjša in srednja podjetja, odvetniki in fizične osebe vedno bolj poslužujejo naše aplikacije AI KRPAN, ki daje pravne odgovore na vsa pravna vprašanja in temelji a celotni slovenski pravni zakonodaji.

Kakšne so vaše izkušnje z uvajanjem UI v slovenska podjetja? Ali katera gospodarska branža posebej pozitivno izstopa pri tem?

Majhna in srednje velika podjetja so pri uvajanju UI v svoje poslovanje manj fleksibilna zaradi omejenih virov in strokovnega znanja na tem področju. Potrebujejo več časa za spremembe zato jih, na različne načine in sistematično ozaveščamo o prednostih UI. Vendar pa tudi ta podjetja že sledijo večjim korporacijam. Uvajanje kakršnihkoli sprememb doživi v začetni fazi upor, zato je ključnega pomena razumevanje vodstva do implementacije UI v podjetje ter ustrezno izobraževanje o UI. S konkretnimi primeri in rešitvami poskušamo kompetentne posameznike v podjetjih čim bolje seznaniti in jih s tem usmeriti na pravo pot razvoja.

Glede na podatke, v Sloveniji izstopajo panoge, kot so informacijska tehnologija, telekomunikacije, zavarovalništvo, farmacija, inovativne storitve, finančne storitve in druge. Te panoge imajo pogosto večjo usmerjenost v digitalne tehnologije in uporabniško izkušnjo, kar vodi v boljše sprejemanje UI rešitev.

Podatek, da je Facebook potreboval 10 mesecev, da je dobil milijontega uporabnika, prva aplikacije UI pa samo 5 dni, lahko sklepamo, da časa, kdaj bomo pristopili k implementaciji UI v svoje podjetje, ni. Potrebno je pristopiti takoj in to postopoma.

Ali lahko navedete najpogostejše napake podjetij pri uvajanju UI v podjetja, s katerimi se srečujete in kako se jim naj podjetja izognejo?

Uvajanje UI v podjetja je kompleksen proces, ki se lahko spopada s številnimi napakami. Nekaj najpogostejših napak in načinov kako se jim podjetja lahko izognejo:

• Slaba raziskava trga: Ena najpogostejših napak je, da podjetja ne vlagajo dovolj časa in truda v raziskavo potreb in želja njihovih uporabnikov. Podjetja bi morala redno izvajati raziskave trga, analizirati povratne informacije uporabnikov in slediti trendom v panogi.
• Preveč kompleksen UI: Pretirano zapleten uporabniški vmesnik lahko uporabnike zmede in odvrne od storitve. Redno izvajajte preizkuse uporabnosti, da preverite, ali je UI preprost za razumevanje in uporabo.
• Neupoštevanje konsistentnosti: Neupoštevanje konsistentnosti v oblikovanju UI lahko vodi v zmedo in frustracijo uporabnikov. Če se elementi vmesnika, kot so gumbi, meniji in ikone, razlikujejo na različnih straneh ali napravah, lahko to zmede uporabnike, zato uporabite enotno oblikovanje vmesnika.
• Neupoštevanje odzivnosti: V današnjem času je ključno, da je uporabniški vmesnik odziven na različne naprave in zaslone. Neupoštevanje odzivnosti lahko negativno vpliva na uporabniško izkušnjo in zadovoljstvo zato zasnujte odziven UI, ki se prilagaja različnim napravam in zaslonom, vključno z mobilnimi telefoni, tablicami in namiznimi računalniki.
• Slabo testiranje uporabnosti: Testiranje uporabnosti je ključen korak pri razvoju UI, vendar ga nekatera podjetja pogosto prezrejo ali opravijo na nezadosten način. Brez ustreznega testiranja uporabnosti lahko podjetja spregledajo težave v uporabniški izkušnji, ki lahko vplivajo na kakovost izdelka ali storitve.

Zelo pomemben vidik je zagotovo varstvo zaupnih podatkov in pa osebnih podatkov, zato morajo uporabniki izbrati kredibilnega partnerja, ki dosega najvišje stopnje varnosti podatkov. V našem podjetju zadoščamo vsem standardom GDPR prav tako pa imamo tehnologijo, s katero, prilagojeni model umetne intelligence, integriramo na lokalni server, kar pomeni da ne prihaja do nikakršnega iznosa podatkov.           

Z izogibanjem pogostih napak in z izbiro kredibilnega partnerja lahko podjetja ustvarijo boljše uporabniške izkušnje in dosežejo večje zadovoljstvo uporabnikov. V našem podjetju polagamo veliko pozornost fazi testiranja, rešujemo dileme, ki se pojavljajo in s tem izboljšujemo uporabniško izkušnjo.

Kaj svetujete podjetjem, kako naj učinkovito pristopijo k uvajanju UI v svoje poslovanje?

Najprej najdite partnerja z znanji in izkušnjami, kar je neprecenljivo. Komercialna uporaba umetne inteligence je razmeroma mlada, vendar se hitro razvija. Zgolj tehnologija ni dovolj. Potrebno je razviti interna znanja, pridobiti nove zaposlene z novimi znanji, preoblikovati notranje procese, spremeniti kulturo v podjetju, zagotoviti kakovostne podatke in še bi lahko naštevali. Naslednje priporočilo je, da takšnega partnerja poiščete čim prej, ker se vse več podjetij zaveda strateškega pomena umetne inteligence, in bo vedno težje priti do pravih strokovnjakov. Za samo implementacijo UI je pomembno, da jasno določite cilje podjetja, potrebe uporabnikov, v ta namen morate tudi temeljito raziskati vašo ciljno skupino uporabnikov. Potem se lotite oblikovanja modela UI. Ko imate razvit prvi model UI ga testirajte na manjšem številu uporabnikov, da lahko s povpratnimi informacijami dosežete optimalno uporabniško izkušnjo modela UI za svoje podjetje.

Z uvajanjem UI v podjetje začnite postopoma, korak za korakom. Razumevanje umetne inteligence danes, je ključ do uspeha v prihodnosti.

Odklonilni odnos do implementacije UI ni pravi način. Vprašati se je treba: »Kako lahko to uporabim, da si bom olajšal proces dela?” ali »Kako mi lahko UI pomaga? S takšnim pristopom bomo sprejemali prave odločitve.

Kaj ponuja vaše podjetje oziroma kakšne programe ste razvili?

Podjetje Committo ponuja trgu 3 aplikacije.

AI Krpan, ki daje odgovore na vsa pravna vprašanja. Odgovore črpa iz celotne veljavne slovenske zakonodaje in sodne prakse. Priporočljivo je, da uporabniki zastavljajo čim bolj jasna in ne preveč kompleksna vprašanja, saj bo tako tudi odgovor kvalitetnejši. Uporabniki te aplikacije so fizične osebe v 30%, ostalo so odvetniki, pravne pisarne, podjetja in drugi.

ProSol – gre za prilagojene rešitve uporabnikom na vseh področjih delovanja podjetja ali ustanove. Aplikacija je namenjena tako podjetjem kot javnemu sektorju.

LexEU, ki daje odgovore na vsa pravna vprašanja. Odgovore črpa iz obstoječe zakonodaje držav, članic EU. Trenutno aplikacija zajema celotno zakonodajo Avstrije, Hrvaške ter pravo EU, za ostale države je dokumentacija v pripravi.

The post KAKO UVAJATI UMETNO INTELIGENCO V PODJETJE? appeared first on Gospodarski izzivi.

1. Kako so potekale priprave na letošnjo konferenco? Je bilo težko izbrati relevantne vsebine?

Letos organiziramo že deveto kadrovsko konferenco, tako da smo tiste, ki pripravljamo konferenco že dodobra utečene. Konferenco vedno delamo z velikim zagonom celotnega tima, zato so priprave, ki potekajo zlasti v obliki sestankov, kjer izmenjujemo ideje in jih nadgrajujemo ter poročamo o statusih vmesnih zadolžitev, učinkovite. Vsako leto se trudimo, da izberemo tiste vsebine, ki bi udeležencem bile res koristne pri njihovem delu. Po povratni informaciji udeležencev vsako leto nam to dobro uspeva, po drugi strani pa se nam zaradi tega poraja tudi dvom ali nam to leto spet lahko uspe. Resnično upamo, da bodo tudi letošnje vsebine za udeležence zanimive.

2. Katere vsebine izpostavljate na letošnji konferenci?

Rdeča nit naše konference je, da združujemo teme, ki se dotikajo več vidikov kadrovskega dela; delovnopravnega področja, področja varnosti in zdravja pri delu ter razvoja kadrov. Vsako leto ohranjamo nekatere vsebine kot so najnovejša sodna praksa in reševanje praktičnih primerov, saj se na področju delovnega prava vedno znova pojavljajo nova stališča, ki jih potem upoštevamo pri svojem delu. Poleg tega letos posvečamo pozornost tudi zelo aktualnim temam glede na dogajanje na trgu dela, in sicer pravici do odklopa in zaposlovanju iz tretjih držav. Seveda pa ne moremo imeti konference tudi brez predstavitve dobrih praks in navdihujočega predavanja s področja razvoja kadrov.

3. Zakaj ste se odločili, da so prav te vsebine najprimernejše za letošnjo konferenco KAKO?

Kot sem na kratko že omenila pri prejšnjem vprašanju, imamo rdečo nit konference, saj vedno predstavimo najnovejšo sodno prakso in nekatere primere dobre prakse v podjetjih, kar ohranjamo tudi letos. Želimo biti namreč kar se da aktualni s temami. Zato tudi vključujemo pravico do odklopa, tako z delovnopravnega kot psihološkega vidika. Delodajalci bodo namreč morali do 16. novembra letos tudi sprejeti ukrepe za uresničevanje pravice do odklopa. Smiselno se nam je zdelo, zaradi praktično nedelujočega trga dela, da dodamo tudi vsebine s področja zaposlovanja tujcev iz azijskih držav, in sicer na konkretnih primerih in izkušnjah.

4. Kaj je tisto, kar po vašem mnenju dela to konferenco drugačno od podobnih konferenc v Sloveniji?

Naša konferenca je drugačna od vseh drugih, ker so njene vsebine vedno skrbno izbrane, vedno aktualne, izredno praktično naravnave, hkrati pa je butična. Z omejitvijo števila udeležencev želimo ohraniti to, da se lahko udeleženci med sabo spoznajo, izmenjujejo svoje izkušnje in se skozi to bogatijo. Vsaka konferenca je organizirana z veliko srčnostjo, kar se čuti tudi pri vseh udeležencih. Ampak z besedami se tega ne da opisati. Za doživetje moraš biti tam.

5. Zakaj priporočate podjetjem, da se udeležijo kadrovske konference Kako?

Udeležbo priporočam zlasti vsem tistim, ki želijo biti na tekočem z aktualnimi vsebinami s kadrovskega področja in se seznaniti s primeri dobrih praks, tako na splošno kot iz drugih podjetij ter s tem izboljšati svoje dela, hkrati pa preživeti dva dni v dobrem vzdušju in priložnosti za mreženje in izmenjavo izkušenj.

The post Tik pred izvedbo 9. kadrovske konference KAKO – intervju z mag. Rebeko Tramšek appeared first on Gospodarski izzivi.

To odpira nove poslovne priložnosti v sektorjih, povezanih z obnovljivimi viri energije in trajnostnim kmetijstvom, kar lahko prispeva k razvoju in diverzifikaciji gospodarstva.

Poleg proizvodnje biooglja se odpirajo tudi druge tržne niše, kot so oblikovanje piroliznih peči po meri, prodaja zemljinih mešanic z dodatkom biooglja ter aplikacije biooglja v različnih sektorjih, kot so veterina in gradbeništvo. Raziskovanje teh možnosti bi podjetjem omogočilo diverzifikacijo njihovih dejavnosti in povečanje njihove konkurenčnosti na trgu.

O projektu in vsebinah, ki so lahko priložnost za podjetja smo se pogovarjali s Tanjo Berglez Krivec, strokovno sodelavko našega SRIPa Krožno gospodarstvo.

Nam lahko na kratko predstavite glavne zaključke projekta Alp4GreenC?

Glavni cilj projekta je bil dokazati potencial zelenega ogljika za dosego podnebne in energetske odpornosti v regiji. Izvedli smo več dejavnosti, vključno z množičnim zbiranjem ostankov biomase, laboratorijskimi preskusi, pilotno proizvodnjo bioglja, vzpostavitvijo interaktivne karte za povezovanje deležnikov v regiji ter zbranimi priporočili za politiko na področju biooglja na podlagi analize možnosti pretvorbe biomase v alpskem prostoru.

Laboratorijske analize so potrdile ustreznost za proizvodnjo biooglja iz izbranih ostankov biomase: orehove lupine; otrobi-škrob; kompostni ostanki; trsni vršički; lesni sekanci; kostanjev les brez taninov; les, prizadet zaradi lubadarja; kavne pleve in rečne naplavine.

Projekt Alps4GreenC je razvil interaktivno karto, ki kategorizira gospodarske dejavnosti, povezane z verigami oskrbe z ostanki biomase v državah alpskega prostora, s prepoznanimi deležniki v oskrbovalnih verigah in klasifikacijo gospodarskih dejavnosti na nacionalni in regionalni ravni. Vsebina je dostopna na orodju BioRural Toolkit, spletni platformi, razviti v okviru projekta Horizon Europe Biorural, ki povezuje deležnike bio-ekonomije po vsej Evropi.

Štajerska gospodarska zbornica je bila v projektu odgovorna za izvedbo aktivnosti priprave priporočil za politiko za oblikovanje ukrepov za trajnostno proizvodnjo in uporabo bioglja v alpski regiji. Podpora za prizadevanja je prišla med drugim tudi s strani slovenskega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Katere od teh vsebin so pomembne za gospodarstvo?

Vsebine projekta Alps4GreenC so ključne za gospodarstvo iz več razlogov:

• Vzpostavitev transnacionalne verige vrednosti za proizvodnjo biooglja: Projekt je vzpostavil prvo transnacionalno verigo vrednosti za proizvodnjo biooglja v alpski regiji. To odpira nove poslovne priložnosti v sektorjih, povezanih z obnovljivimi viri energije in trajnostnim kmetijstvom, kar lahko prispeva k razvoju in diverzifikaciji gospodarstva.

• Laboratorijski in pilotski preskusi: Sodelujoče organizacije so izvedle obsežne laboratorijske in pilotske preskuse za določitev najprimernejših vrst ostankov biomase za proizvodnjo biooglja. To je ključno za razvoj novih tehnologij in procesov ter za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti proizvodnje biooglja, kar lahko spodbudi rast gospodarstva.

• Interaktivna karta gospodarskih dejavnosti: Razvoj interaktivne karte, ki kategorizira gospodarske dejavnosti v zvezi z oskrbo z biomaso, je pomemben instrument za identifikacijo potencialnih partnerjev, investitorjev in trgov, kar lahko spodbudi lokalno gospodarstvo in krepi sodelovanje med različnimi deležniki.

• Politična priporočila: Projekt je oblikoval politične smernice in priporočila za spodbujanje trajnostne proizvodnje in uporabe biooglja v alpski regiji. Ustrezno oblikovane politike lahko spodbudijo investicije, inovacije in razvoj novih industrijskih sektorjev, kar lahko prispeva k gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest.

V Sloveniji se sicer soočamo z velikimi izzivi glede prepoznavnosti in implementacije proizvodnje biooglja. Decembra 2019 je Ursula von der Leyen kot nova predsednica Komisije EU podpisala izvedbeno uredbo (EU) 2019/2164, ki je stopila v veljavo z letom 2020. V tej uredbi je biooglje opredeljeno kot “pirolizni proizvod iz različnih organskih materialov rastlinskega izvora” in je v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 uvrščeno v Prilogo I veljavne Uredbe EU (ES) št. 889/2008 pod naslovom gnojila, sredstva za izboljšanje tal in hranila kot odobreno gnojilo. S to uredbo je bila odpravljena ena od največjih dosedanjih ovir na trgih z bioogljem, to je omejitve zaradi trenutno predpisane sestave biomase. V nasprotju s tem pa v slovenski kmetijski praksi biooglja za zdaj še ne proizvajajo, saj še ni uradno priznano kot sredstvo za izboljševanje prsti, ampak ga trenutno kupujejo v sosednjih državah. Piroliznih peči v Sloveniji, razen maloštevilnih prototipov, še nimamo.

Katerim podjetjem bi svetovali, da so še posebej pozorna na zaključke projekta, kar bi jim lahko pomagalo pri razvoju njihove dejavnosti?

Podjetjem, ki med svojim proizvodnim procesom generirajo ostanke biomase, bi priporočila, da natančno preučijo zaključke projekta Alps4GreenC, saj bi lahko odkrili pomembne priložnosti za izboljšanje in diverzifikacijo svoje dejavnosti, npr. lesnopredelovalna industrija, živilska industrija, kmetijstvo in biomasna energija.

Zagotovo bi se lahko veliko naučili od uspešnih praks naših severnih sosedov, kot je na primer podjetje Sonnenerde v Avstriji, ki je znano po izjemno uspešni proizvodnji biooglja. Slovenska podjetja bi lahko pridobila dragocena znanja in izkušnje ter razmislila o možnostih sodelovanja ali prenosa tehnologije.

Poleg proizvodnje biooglja se odpirajo tudi druge tržne niše, kot so oblikovanje piroliznih peči po meri, prodaja zemljinih mešanic z dodatkom biooglja ter aplikacije biooglja v različnih sektorjih, kot so veterina in gradbeništvo. Raziskovanje teh možnosti bi podjetjem omogočilo diverzifikacijo njihovih dejavnosti in povečanje njihove konkurenčnosti na trgu.

Posebej se izpostavlja področje biooglja. Nam lahko poveste kaj je to, kakšna je prihodnost biooglja in zakaj je pomembno?

Biooglje je trdna oblika oglja, ki nastane kot produkt termične obdelave biomase v procesih imenovanih piroliza – to je proces razgradnje organskih snovi pri visokih temperaturah (običajno med 400°C in 800°C) v odsotnosti kisika.

Prihodnost biooglja je obetavna zaradi več dejavnikov:

• Trajnostnost: Biooglje se pridobiva iz obnovljivih virov, kot so lesni ostanki, kmetijski odpadki ali odpadki iz živilske industrije. To ga uvršča med trajnostne alternative fosilnim gorivom.

• Podnebne spremembe: Biooglje lahko pomaga pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida v ozračje, saj vezava ogljika med pirolizo omogoča dolgotrajno shranjevanje ogljika v trdni obliki.

• Izboljšanje stanja tal: Uporaba biooglja v kmetijstvu lahko izboljša strukturo tal ter zmanjša potrebo po umetnih gnojilih.

• Energijska uporaba: Biooglje se lahko uporablja tudi kot energent za proizvodnjo električne energije ali toplote.

• Nove tehnologije: Razvoj novih tehnologij in procesov za pridobivanje in uporabo biooglja odpira možnosti za njegovo širšo uporabo v različnih industrijskih sektorjih (jeklarstvo, IT, gradbeništvo,..).

Bi na osnovi zaključkov projekta želeli kaj posebej izpostaviti in priporočati podjetjem, gospodarstvu?

Prijava nadaljevanja projekta se osredotoča na vzpostavitev sistema kompenzacije ogljika na osnovi uporabe verige vrednosti biooglja in prototipa podatkovnega modela za biooglje. Cilj je razviti model, ki bo omogočil sledenje ogljičnega odtisa in kompenzacijo emisij CO2 s pomočjo biooglja, kar bo prispevalo k trajnostni in odgovorni rabi virov ter zmanjšanju ogljičnega odtisa.

Glede na zaključke projekta Alps4GreenC bi želeli posebej izpostaviti pomen trajnostnega razvoja in uporabe biooglja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter izboljšanje kakovosti tal. Priporočamo podjetjem in gospodarstvu, da aktivno raziskujejo inovativne pristope ter sodelujejo pri razvoju in uporabi biooglja v svojih procesih.

The post Prva transnacionalna veriga vrednosti za proizvodnjo biooglja v alpski regiji appeared first on Gospodarski izzivi.

Vanja Jus je sicer magistra znanosti s področja prava človekovih pravic, magistra prava specializirana za intelektualno lastnino in mednarodno gospodarsko pravo, diplomirana inženirka strojništva s področja konstrukterstva in gradnje strojev ter profesorica strokovnih predmetov. Je zastopnica za modele in znamke pri Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije. S strani Štajerske gospodarske zbornice je 5-krat nagrajena inovatorka za družbene inovacije (miselni športni, občinski projekti). Je tudi državna prvakinja v hitrem branju, certificirana trenerka hitrega branja in miselnih športov na Univerzum Minerva.

Celotnemu pogovoru prisluhnite na tej povezavi.

The post O inovacijah Podravja z Vanjo Jus, članico komisije za izbor najboljših inovacij Podravja appeared first on Gospodarski izzivi.