Zaradi vse večjih pritiskov države, nepredvidljivega poslovnega okolja in resnega ogrožanja delovnih mest je GZS problematiko izjemne rasti stroškov dela obravnavala na izredni seji Upravnega odbora. Stroški dela v Sloveniji dosegajo zgodovinsko najvišje ravni, kar že neposredno vpliva na konkurenčnost podjetij, investicije in zaposlovanje.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je opozorila, da so se stroški dela za zaposlenega z minimalno plačo v zgolj šestih mesecih zvišali za več kot 20 odstotkov, delež stroškov dela v dodani vrednosti na zaposlenega pa je dosegel rekordno raven. Čeprav je vlada v tem mandatu sprejela nekatere koristne ukrepe, je gospodarstvu hkrati naložila tudi nenačrtovane dodatne obremenitve ter v poslovno okolje vnesla nestabilnost in nepredvidljivost, ki imata lahko dolgoročno negativne posledice za podjetja in zaposlene.
Po ocenah analitske službe GZS je zaradi teh pritiskov izpostavljenih približno 16.000 podjetij in ogroženih več kot 66.000 delovnih mest, kjer je dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo. Podjetja se zato že odzivajo z zniževanjem investicij, dvigovanjem cen izdelkov in storitev, razmišljajo pa tudi o zmanjševanju obsega poslovanja, selitvah v tujino ali celo zapiranju dejavnosti.
Višje plače da – brez rasti produktivnosti ne
V GZS poudarjajo, da si tako zaposleni kot podjetja želijo višjih plač, vendar te dolgoročno niso dosegljive z administrativnimi posegi brez ustrezne rasti produktivnosti. Ohranjanje socialnega modela in hkratna konkurenčnost gospodarstva sta mogoča le z dvigom dodane vrednosti, inovacijami in stabilnim razvojnim okoljem. Prav zato je gospodarstvo že lani predlagalo dolgoročni razvojni program Made in Slovenia 2035, ki pa ga je po mnenju GZS treba dopolniti tudi z nujnimi kratkoročnimi ukrepi.
Sedem ukrepov za omilitev posledic rasti stroškov dela
Upravni odbor GZS vlado poziva k sprejemu sedmih ukrepov, s katerimi bi ublažili negativne posledice rasti minimalne plače:
Kratkoročni ukrepi:
-
uvedba neposrednih subvencij za dejavnosti, kjer minimalna plača predstavlja velik delež stroškov,
-
povečanje nepovratnih sredstev za digitalizacijo in avtomatizacijo procesov,
-
razbremenitev stroškov dela z znižanjem socialnih prispevkov delodajalcev.
Srednjeročni ukrepi:
4. uvedba razvojne kapice na socialne prispevke pri 2,5-kratniku povprečne plače,
5. spodbujanje vlaganj v prebojne in tvegane inovacije prek tehnološko-inovacijskega sklada,
6. vzpostavitev slovenskega podatkovnega prostora za industrijo,
7. priprava novega nacionalnega načrta gospodarskega razvoja do leta 2035 z vključitvijo ukrepov iz programa Made in Slovenia 2035.
Minimalna plača na rekordni ravni, tveganja pa se povečujejo
Minimalna bruto plača se s 1. januarjem 2026 zvišuje za 16 odstotkov, kar predstavlja enega najvišjih nominalnih dvigov doslej. Delež minimalne plače glede na povprečno plačo je najvišji v EU, kar povečuje plačno uravnilovko, zmanjšuje motivacijo zaposlenih ter otežuje zaposlovanje mladih. Stroški dela bodo letos na ravni celotnega gospodarstva predvidoma presegli 63 odstotkov dodane vrednosti, kar bo dodatno znižalo sredstva za investicije ter raziskave in razvoj.
Izkušnje iz preteklih obdobij kažejo, da lahko tako hitri in obsežni dvigi vodijo v izgubo delovnih mest, zmanjševanje konkurenčnosti ter dolgoročno slabšanje socialnega položaja.
Najbolj prizadete panoge
Med najbolj izpostavljenimi dejavnostmi so socialno varstvo, zaposlovalne dejavnosti, varovanje, poštne in kurirske storitve, oskrba z vodo, ravnanje z odpadki, gostinstvo, gradbeništvo ter lesno- in kovinskopredelovalna industrija. V teh panogah podjetja že napovedujejo zmanjševanje naročil, odpuščanja, ustavljanje investicij ter selitve proizvodnje.
V GZS opozarjajo, da brez pravočasnega in uravnoteženega odziva države obstaja resno tveganje za trajno krčenje določenih dejavnosti v Sloveniji ter dodatno obremenitev prebivalstva prek višjih cen storitev in izdelkov.
Ključno sporočilo gospodarstva ostaja jasno: stabilno, predvidljivo in razvojno naravnano okolje je temelj za ohranjanje delovnih mest, socialne varnosti in dolgoročne blaginje.
