Konec decembra je minister za delo Luka Mesec napovedal, da bo predlagal dvig minimalne plače na 1000 evrov neto s 1. januarjem 2026. Predlog je naletel na odločno nasprotovanje reprezentativnih delodajalskih organizacij.
Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije poudarjajo, da podpirajo redno letno usklajevanje minimalne plače z rastjo cen življenjskih potrebščin. Ob tem pa opozarjajo, da mora usklajevanje temeljiti na uradnih podatkih statističnega urada, kot to določa zakon, in ne na novih izračunih življenjskih stroškov, ki po njihovem mnenju vključujejo precej subjektivnih ocen.
Po njihovih navedbah so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za približno 18 odstotkov, inflacija za okoli 10 odstotkov, minimalna plača pa že za skoraj 19 odstotkov. To po njihovem pomeni, da je bila minimalna plača realno že več kot ustrezno usklajena.
»Predlagani več kot 16-odstotni dvig bruto minimalne plače ni skladen z gibanjem življenjskih stroškov in presega finančne zmožnosti številnih podjetij,« opozarjajo delodajalci.
V Trgovinski zbornici Slovenije posebej izpostavljajo, da bi dvig minimalne plače na 1000 evrov neto dodatno poslabšal poslovno okolje, zmanjšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter spodbudil rast cen in odliv kupne moči v tujino. Po njihovem mnenju bi se povečala tudi selitev podjetij v druge države.
Ker podjetja po njihovih besedah nimajo več rezerv, bi se stroški skoraj v celoti prelili v višje cene blaga in storitev. Kritični so tudi do postopka, saj naj bi bil predlog pripravljen mimo socialnega dialoga in brez predhodnega posvetovanja s socialnimi partnerji.
Delodajalci opozarjajo še, da dvig minimalne plače ne bi vplival le na najnižje plačane, temveč bi povzročil pritisk na zvišanje plač vsem zaposlenim, da bi se izognili uravnilovki. Posledice bi se po njihovem mnenju pokazale tudi v javnem sektorju, kar bi dodatno obremenilo državni proračun in povečalo primanjkljaj.
Ob tem spominjajo na izjave predsednika vlade, da bi bilo treba pred večjimi posegi najprej sistemsko urediti način določanja minimalne plače. Sedanji sistem, ki temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov, je po njihovem mnenju problematičen zaradi sprememb metodologije in vsebine potrošniške košarice.
Minister Mesec je sicer že decembra napovedal, da bo koaliciji in socialnim partnerjem predlagal dvig minimalne plače na raven, ki bi za samsko osebo brez otrok znašala 1000 evrov neto, kar je približno 113 evrov več kot trenutno. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov in cilju, da bi bila minimalna plača postavljena nad prag tveganja revščine.
