Evropska komisija je z predlogom odprave prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem po letu 2035 sprožila burne in deljene odzive po Evropi. Medtem ko del politike in avtomobilske industrije potezo pozdravlja, okoljevarstveniki opozarjajo na tveganja za podnebne cilje in konkurenčnost EU.
Podpora iz Berlina in dela industrije
Nemški kancler Friedrich Merz meni, da večja tehnološka odprtost pomeni bolj realističen pristop k zelenemu prehodu. Predlog pozdravljajo tudi avtomobilski proizvajalci, med njimi Volkswagen, kjer poudarjajo, da omogoča postopnejši prehod in boljše prilagajanje razmeram na trgu.
EPP: več realizma in tehnološke nevtralnosti
V Evropski ljudski stranki predlog vidijo kot korak k bolj uravnoteženi politiki, ki hkrati upošteva okoljske cilje in industrijsko konkurenčnost evropskega gospodarstva.
Zeleni in Greenpeace ostro proti
V skupini Zelenih opozarjajo, da predlog zavira razvoj električne mobilnosti in ogroža inovacije. Greenpeace dodaja, da gre za kratkoročno korist avtomobilski industriji, dolgoročno pa za strateško napako, ki koristi predvsem neevropskim proizvajalcem.
Tudi industrija ni enotna
Nemško združenje avtomobilske industrije VDA podpira tehnološko odprtost, a opozarja, da je predlog preveč zapleten in bi lahko v praksi ostal neučinkovit.
Kaj predlaga Evropska komisija?
Bruselj poudarja, da podnebni cilji ostajajo nespremenjeni. Proizvajalcem bi omogočili delno kompenzacijo izpustov z nizkoogljičnimi materiali in trajnostnimi gorivi, dodatne spodbude pa bi bile namenjene proizvodnji manjših električnih vozil.
