Predlog državnih proračunov za leti 2026 in 2027, ki sta v obravnavi v državnem zboru, po oceni fiskalnega sveta ne sledita zavezam o postopni konsolidaciji javnih financ. Že v letošnjem letu je prišlo do poslabšanja javnofinančnega položaja, v prihodnjih letih pa naj bi se primanjkljaj še povečal.
Več porabe kot prihodkov
Predlog proračuna za leto 2026 predvideva 15,6 milijarde evrov prihodkov in 17,7 milijarde evrov izdatkov. V letu 2027 naj bi prihodki znašali 16 milijard evrov, odhodki pa približno 18,1 milijarde evrov. Fiskalni svet ocenjuje, da se bo javnofinančni primanjkljaj do leta 2028 povzpel na okoli 2,5 odstotka BDP.
Kot glavni razlog navaja rast stroškov dela v javnem sektorju zaradi sprememb plačnega sistema, saj naj bi se tekoča poraba povečevala hitreje od napovedane gospodarske rasti.
Opozorilo pred odlašanjem ukrepov
Fiskalni svet opozarja, da proračunski dokumenti ne vsebujejo ukrepov, ki bi zmanjšali tveganja za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Ob nadaljevanju trenutnega trenda bo poznejše prilagajanje po njihovem mnenju strožje in politično zahtevnejše.
Čeprav evropska fiskalna pravila v obdobju 2025–2028 dopuščajo nekaj več prožnosti pri financiranju obrambnih izdatkov, fiskalni svet ugotavlja, da proračuni ne kažejo jasne ločitve teh sredstev od drugih izdatkov. Obenem rast porabe presega priporočene meje tako v letu 2026 kot v letu 2027.
Dolg bo upadal počasneje
Po trenutnih projekcijah naj bi se javni dolg zmanjševal počasneje od načrtovanega in bi tudi leta 2028 ostal nad 60 odstotki BDP. Kljub temu ima Slovenija trenutno še stabilen dostop do virov financiranja in ohranja zaupanje finančnih trgov. Fiskalni svet pa opozarja, da tak položaj ni samoumeven in je odvisen od verodostojnosti fiskalne politike.
Pozitivno ocenjuje oblikovanje namenskih virov za sanacijo po poplavah in uvedbo dolgotrajne oskrbe, vendar poudarja, da bo nujen nadzor nad njihovo porabo. Sprejeta pokojninska reforma sicer krepi srednjeročno stabilnost sistema, a sama po sebi ne bo dovolj za znižanje dolga.
Dodatna tveganja in priporočila
Med odprtimi vprašanji fiskalni svet navaja napovedano uvedbo obvezne božičnice in možnosti dodatnih transferjev zdravstveni in pokojninski blagajni. Ključno za vzdržnost bo po njegovi oceni omejevanje rasti tekoče porabe in usklajevanje stroškov dela v javnem sektorju z dejanskim stanjem gospodarstva.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun opozarja, da so razmere na finančnih trgih trenutno še ugodne, zato je ukrepanje potrebno pravočasno: zdaj, ko so možnosti prilagoditev še široke.
