Evropska komisija bo danes v Strasbourgu predstavila sveženj ukrepov za zaščito evropskega jeklarskega sektorja pred cenovnim pritiskom izvoznic, zlasti Kitajske. Po neuradnih informacijah naj bi predlog vključeval zmanjšanje uvoznih kvot za jeklo ter občutno zvišanje carin, ki bi se po novem približale ravnem, kakršne že veljajo v ZDA.
Kitajska s presežki ruši tržne razmere
Glavni razlog za ukrepanje Bruslja so presežne proizvodne zmogljivosti na globalnem trgu, predvsem na Kitajskem, kjer so lani proizvedli okoli milijardo ton jekla – več kot polovico svetovne proizvodnje. Za primerjavo: v Nemčiji so ga proizvedli 37 milijonov ton, v Španiji 12 milijonov, v Franciji pa 11 milijonov.
Kitajski proizvajalci lahko zaradi nižjih vhodnih stroškov in državnih subvencij ponujajo jeklo po cenah, s katerimi se evropska podjetja težko kosajo. Poleg tega se evropski proizvajalci soočajo še z visokimi cenami energentov in 50-odstotnimi carinami pri izvozu jekla v ZDA, kar dodatno omejuje njihovo konkurenčnost.
Carine z 25 na ameriških 50 odstotkov?
Podpredsednik Evropske komisije za industrijsko politiko Stephane Séjourné in evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič bosta danes razkrila podrobnosti predloga. Po poročanju predstavnikov industrije, ki so bili pretekli teden prisotni na usklajevalnem sestanku v Bruslju, naj bi Komisija predlagala:
-
znižanje uvoznih kvot za približno polovico,
-
zvišanje carine za uvožene količine nad kvoto z zdajšnjih 25 odstotkov na raven, primerljivo z ameriškimi 50 odstotki.
S tem bi EU nadomestila trenutno začasno zaščitno shemo, ki preneha veljati sredi prihodnjega leta, in uvedla trajno varovalo za evropsko industrijo.
Ključno vprašanje: zaščita ali tveganje za odvisnost?
Čeprav industrija ukrepe v veliki meri pozdravlja, ostaja odprto vprašanje, ali bodo zaostrene carine odvrnile globalne dobavitelje in podražile vhodne materiale evropskim proizvajalcem v drugih panogah, kot sta avtomobilska in gradbena industrija.
Bruselj bo moral zato uravnotežiti zaščito strateške industrije z ohranjanjem konkurenčnosti širšega gospodarstva.
