Z direktorico Štajerske gospodarske zbornice, mag. Aleksandro Podgornik, smo se pogovarjali o gospodarski klimi v letošnjem letu.
Čeprav so spomladi podjetja govorila o ohlajanju gospodrske aktivnosti, so sedaj rezultati ob polletju načeloma pozitivni. Kaj kažejo podatki o poslovanju članov ŠGZ? Kako gredo ali se prebijajo skozi te zahtevne čase?
Ko to pogledamo gospodarsko aktivnost skozi realne številke vidimo, da je gospodarska klima daleč od rožnate. Statistični urad je pravkar predstavil najaktualnejše podatke o gospodarski klimi v Sloveniji in rasti BDP. Slovenski BDP se je lani po prvi letni ocenirealno zvišal za 2,5 odstotka, medtem ko je dosedanja napoved govorila o 5,4-odstotni rasti. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od prvotnih napovedi, ki so predvidevale 5,4-odstotno rast, pa tudi močno počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne rasti v 2021.
Te podatke priznani slovenski ekonomist dr. Bogomir Kovač ocenjuje kot »škandalozne« . Člani ŠGZ se prav takot vsa podjetja v državi vsak dan borijo za rast, žal v zadnjem času tudi vedno več takih, ki se borijo za preživetje. Podjetja na nas dnevno opozarjajo, kako nedorečena gospodarska politika in ukrepi, ki niso v podporo gospodarski rasti in povsem brez posluha za rast podjetij, onemogočajo razvoj podjetij v Sloveniji. Naj izpostavim samo dve področji, kjer že več kot leto apeliramo na državo in poskušamo z argumenti prepričat zakonodajalce, da sprejemejo zakone v dobro bit podjetij in rasti BDP. To je področje zakonodaje o izvajanju čezmejnih storitev, kjer bo država zaradi neupoštevanja predlogov gospodarstva v kratkem beležila zmanjšan priliv v državni proračun, ker podjetja že selijo svojo dejavnost v druge države, kjer je zakonodaja bolj stimulativna za rast podjetij in gospodarsko rast (n.pr.: Hrvaška). Po izračunih profesorja Jožeta Damijana se bo priliv v proračun zaradi neustrezno ureditve področja opravljanja čezmejnih storitev zmanjšali poleg tega pa bodo tudi delavci prikrajšani za višjo plačo.
Leta 2022 so namreč izvozniki GTT storitev (storitve gradbeništva, tehničnih storitev in transportnih storitev) ustvarili za 2,4 milijard evrov presežka izvoza, v istem letu pa so vsi slovenski izvozniki blaga skupaj ustvarili za 2,6 mrd evrov primankljaja. V letu 2022 so podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo GTT storitve v slovenski BDP prispevala 9,5 % delež. Spremembe Zakona o opravljanju čezmejnih storitev so realna grožnja, da se bo slovenski izvoz iz naslova GTT storitev, ki je leta 2022 v slovenski BDP prispeval 5,6 milijard evrov, kar je 51% izvoza vseh storitev, občutno zmanjšal v Analizi učinkov sprememb zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki smo jo opravili v ŠGZ, ugotavlja profesor Jože Damijan. Po naši anketi namreč je skoraj 50% podjetij, v primeru sprejetja teh sprememb, najavilo selitev proizvodnje v tujino in kar okoli 95% delavcev napotenih v tujino ni pripravljeno delati v tujini za 13 – 14% nižjo neto plačo, čeprav se jim povišajo prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje
Žal naši argumenti v Ekonomsko socialnem svetu niso bilo upoštevani.
Drugo področje je zakon, ki ureja delovanje podjetjih na vodovarstvenih področjih. Nenadne nove vsebine tega zakona so namreč tako nejasne, da si podjetja ne upajo tvegati in načrtovati razvoja na svojih lokacijah. Poleg tega je ta zakon tako rekoč čez noč iz neznanih razlogov delovanje številnih podjetij na novo opredelil, kot da poslujejo na vodovarstvenem območju. Odgovora pristojnega ministrstva zakaj je temu tako in kako naj podjetja sedaj načrtujejo svoje razvoj, kljub številnim našim apelom, da se sporna zakonska ureditev ponovno preučijo v luči argumetov podjetij, po več kot po enem letu čakanja nismo dobili.
Po kovidu v 2020 in 21 ter začetku vojne v Ukrajini v lanskem letu, posledično pa rasti cen energentov, energije in inflacije letos še ni bilo dogodka, ki bi tako silovito pretresel družbeno, politično in gospodarsko dogajanje. Leto še sicer ni pri koncu, a je zaenkrat videti, da ga bomo lažje preživeli, brez turbulence. Kaj vi menite?
Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih preživljalo izjemno turboletno obdobje. Dejstvo je, da se gospodarstvo še vedno dnevno sooča s posledicami kontinuiranih kriz v preteklih letih; od covida, vojne v Ukrajini, energetske krize, dragih energetov, krize dobavnih poti, surovinske in energetske draginje in sedaj je tu še kriza zaradi naravne katastrofe – poplav. Žal bi lahko rekli, da so turbulence postale redne in zveste spremljevalke našega gospodarstva. Ko k temu dodamo iz dneva v dan bolj pereč problem pomanjkanja delovne sile, ki močno vpliva na poslovanje in realizacijo načrtov podjetij, je slika slovenskega gospodarstva izjemno težka. Marsikatero podjetje je zaradi pomanjkanja delovne sile (predvsem v gostinstvu in turizmu) že zaprlo svoja vrata. Nekatera pa iz drugih razlogov selijo proizvodnjo v tujino. Pri tem izstopa neustrezno urejeno področje izvajanja čezmejnih storitev. Podjetja, ki opravljajo to dejavnost v naš proračun letno prispevajo 9,5% delež, a jih nova zakonska ureditev sili,da svojo dejavnost selijo v tujino – predvsem Hrvaško, kjer so pogoji za prijaznejši za razvoj podjetja in za zaposlene.
V ŠGZ smo se več kot leto porabili za to, da smo državi v okviru ESS predstavljali boljše rešitve, ki bi bile boljše tako za državni proračun, podjetja in zaposlene. Kljub številnim strokovnim argumentom in študijam, je obveljala rešitev, zaradi katere podjetja že selijo svojo dejavnost izven Slovenije.
Turbelenc je veliko. Nakopičili so se stari nerešeni problemi in vsah dan prihajajo novi. Predstavniki gospodarstva smo polagali velike upe v socialni dialog v okviru Ekonomsko socialne sveta. V njem smo dolgo zavzeto in konstruktivno sodelovali, argumetirano predstavljali rešitve, ki so v prid tako podjetij kot zaposlenih in rasti BDP. Žal se je prepogosto dogajalo, da v ESS niso sodelovali relevantni predstavniki države, kar je nujno za konstruktiven dialog in rešitve v prid družbene blaginje ter gospodarske rasti. Zato smo začasno odpovedali sodelovanje v ESS v upanju, da bo naš glas končno slišan in bo to pripomoglo k vzpostavitvi konstruktivnejšega dialoga v ESS.
Verjetno ste v okviru ŠGZ organizirali tudi kakšno pomoč za v poplavah prizadeta podjetja?
V ŠGZ smo takoj ob prvih poplavah vzpostavili platformo, kjer so podjetja lahko direktno vzpostavila stik. Na ta način so podjetja, ki lahko pomagajo direktno ponudila pomoč tistim, ki to pomoč potrebujejo. Ta platforma se je izkala za uspešno in deluje še vedno.
V okviru naše najnovejše nagrade Štajerski gospodarski oskarji, kjer bomo skupaj z Regionalno gospodarsko zbornico Celje nagradili najboljša podjetja v celotni Štajerski, bomo v okviru oktoberske podelitve nagrad izvedli dražbo likovnih del mladih na temo Mladi in gospodarstvo. Celoten izkupiček te dražbe bomo podarili za prizadete v poplavah.
Kako komentirate predlog delovnih sobot in obveznega prispevka, če delovnih sobot ne bi oddelali?
V Štajerski gospodarski zbornici pozdravljamo hitro ukrepanje vlade pri pripravi ukrepov za pomoč ljudem in podjetjem na prizadetih območjiih.
Zelo pomembno je, da je ukrepanje čim hitrejše in čim učinkovitejše, da lahko v največji možni meri pomaga prizadetim.
V ŠGZ smo že takrat, ko je vlada 14. avgust razglasila za dela prost dan, apelirali na vlado, da ukrep bolj domisli in ga zastavi učinkoviteje za vse vpletene. Zato smo predlagali, da bi namesto dela prostega dne, uvedli dodatni delovni dan in bi se plačilo za ta dan namenilo za pomoč prizadetim, država pa bi se za ta dan odpovedala davkom in prispevkom iz naslova plač. Na ta način bi dosegli, da bi lahko veliko večje število delovno aktivnih državljanov dejansko solidarnostno pomagalo pomoči potrebnim, pomoč bi bila tudi učinkovitejša in ne bi dodatno obremenjevala podjetij in že tako obremenjenega in v vseh krizah prizadetega gospodarstva. Žal vlada ni prisluhnila našim apelom.
Tudi v primeru delovnih sobot in obveznega prispevka, če se delovnih sobot ne oddela, menimo, da ukrep ni dovolj domišljen in bo težko izvedljiv. Pojavlja se namreč vprašanje možne izvedljivosti v vseh panogah.
Glede predloga solidarnostne delovne sobote smo na ŠGZ še vedno menja, da bi se morala država odpovedati davkom in prispevkom iz tega naslova oziroma bi morala biti osnova za nakazilo bruto 2.
Poleg tega bi morali iz obveznega solidarnostnega prispevka izvzeti podjetja, ki so bila prizadeta v poplavah. Menimo še, da bi morali v ta zakon vključiti tudi predlog GZS, ki so ga posvojile tudi ostale gospodarske organizacije, in sicer da bi omogočili donacije tudi med podjetji. Interes za tovrstno solidarnost je med podjetji zelo velik.
